V Sloveniji je več kot 800 turističnih kmetij, ki ponujajo hrano, pridelano na domačih njivah, sprostitev v naravi in udobno namestitev v kmečki hiši. Vse to ali le nekaj od tega, odvisno od tipa kmetije. Poleti na turističnih kmetijah prevladujejo tujci, do 90 odstotkov, jeseni in pozimi pa je več domačih gostov. Vse več je specializiranih kmetij, na primer ekološke, do otrok prijazne ali kmetije, prilagojene invalidom. Kakovost storitev na kmetijah preverimo po številu podeljenih jabolk, tam, kjer imajo nastanitev, pa po številu zvezdic, oboje od ena do štiri.
Preživljanje prostega časa na turističnih kmetijah postaja vse bolj priljubljeno. Sodobni turist oziroma dopustnik se rad vrača v naravo, okuša domače jedi in se odmakne od vrveža. Urejenost kmetij, ohranjena narava in dobra ponudba, katere precejšen delež je okusna, zlasti lokalna hrana, so dovolj dober razlog, da je povpraševanje po tovrstnih počitnicah vse večje, zato se turizem na kmetijah razvija v čedalje donosnejšo gospodarsko panogo.
Domače dobrote
Tako se je od 2000. do 2016. število kmetij, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, podvojilo. V letih 1998–2000 je bilo takih okoli 420, danes pa jih je nekaj več kot 800. »Glede na sodobne smernice je turizem na kmetijah tržno zanimiv in kakovosten turističen produkt, ki temelji na privlačnosti naravne in kulturne dediščine podeželja, na domačnosti in gostoljubnosti kmečke družine, bogati gastronomski dediščini, znanju podeželskih ljudi in individualnosti ponudbe. Dve od glavnih prednosti ponudbe turizma na kmetijah sta zagotovo doma pridelana ter predelana hrana in pijača, to so odlično vino, naravni sadni sok, jabolčni mošt, sadno žganje ter žganje z zelišči ali gozdnimi sadeži,« pravi Renata Kosi iz Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS).
Hrana, ki jo pripravijo izkušene in spretne gospodinje na turističnih kmetijah, je zelo kakovostna, sveža in sezonska in temelji na hišnih, lokalnih in regionalnih specialitetah. »Dobrote popeljejo obiskovalca v svet tradicionalnih vrednot, zgodb iz preteklosti, veščin kmetovanja, iznajdljivosti in prilagajanja naravi,« dodaja Kosijeva.
Od velnesa do osmic
Glede na ponudbo ločimo štiri tipe kmetij: izletniška kmetija, turistična kmetija z nastanitvijo, vinotoč ter osmica. Gostom lahko ponudijo le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače, ponudbo pa lahko razširijo na druge domače jedi in kupljene pijače le z dovoljenjem pristojnega organa občine. Izletniške kmetije in kmetije z nastanitvijo lahko ponujajo hladne in tople jedi ter seveda pijače, nastanitev pa je lahko v sobah, na skupnih ležiščih, v apartmajih in na prostoru za kampiranje. V vinotoču in osmici se poleg pijače lahko strežejo hladni prigrizki, domač kruh in pecivo, razlika pa je v tem, da lahko vinotoč posluje vse leto, dokler ima kmetija lastno pijačo, medtem ko je ponudba osmic na voljo dvakrat na leto po deset dni, seveda pod pogojem, da ima kmetija lastno hrano in pijačo.
Za zahtevnejše obiskovalce so nekatere turistične kmetije uredile tudi velnes centre s savnami, masažami in bazeni. Prav tako se širi ponudba s specializacijo kmetij, kar gostom omogoča, da izbirajo med svojimi priljubljenimi dejavnostmi. Znak specializirane ponudbe podeljuje Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju s strokovnimi službami in združenjem turističnih kmetij, pri odločitvi za izbiro kmetije pa bodimo pozorni na različne usmeritve.
Ekološke turistične kmetije tako ponujajo zdravo bivalno okolje in certificirano ekološko hrano, turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje pa poleg zdrave hrane v ponudbo vključuje možnost aktivnega preživljanja prostega časa v neokrnjeni naravi. Naslednji dve sta namenjeni otrokom, do družin z otroki prijazna kmetija zagotavlja animacije za otroke, prilagojeno opremo sob, igrala in zdravo hrano, v aktivnosti pa se vključujejo tudi starši. V nasprotju s to so do otrok brez spremstva staršev prijazne kmetije, kjer otroci počitnice preživljajo najpogosteje s svojimi vzgojitelji. Tudi invalidi lahko najdejo kmetije, kjer imajo omogočen dostop z vozičkom pa tudi prostori so prilagojeni njihovemu bivanju. Omenimo še kmetije, namenjene kolesarjem, kjer gostje lahko pospravijo kolesa ali si jih izposodijo. Zadnja v vrsti specializiranih je do ljubiteljev konj prijazna kmetija, ki ponuja možnost jahanja, učenja jahanja ali skrbi za konje. Kot nam je povedala Renata Kosi, je KGZS v zadnjih devetih letih podelila različne znake specializacije 50 kmetijam.
Ostanejo tudi dva tedna
Spodbuden je podatek o številu tujcev, ki so očarani nad butično ponudbo naših kmetij. Ti se odločajo za daljše bivanje na kmetijah, saj si v povprečju privoščijo eno- ali dvotedenske počitnice, zlasti tisti, ki pridejo od daleč, medtem ko se domači gostje po večini zadržijo po dva ali tri dni. Seveda so tudi krajše, celo enodnevne počitnice na turistični kmetiji odlična izbira za vse, ki želijo preživeti nekoliko drugačen oddih.
»Stran od mestnega stresnega vsakdanjika. Počitnice na turističnih kmetijah so zares enkratno doživetje v vseh letnih časih, saj so gostje v tesnem stiku z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, življenjsko modrostjo, šegami in navadami. Verjemite, ni lepšega občutka od tistega, ki obiskovalca za nekaj dni popolnoma zlije s kmečkim okoljem in mu omogoči, da občuti lepoto, domačnost, prijaznost in gostoljubnost slovenske kmečke družine,« je prepričana Renata Kosi, ki med glavne prednosti ponudbe slovenskih turističnih kmetij uvršča prav gostoljubnost in domačnost kmečke družine, doma pridelano hrano, naravo in številne možnosti za aktivnosti in sprostitev v naravi, ne pozabimo pa tudi na kakovostno namestitev kmetij ter doživetja na kmetijah tako za otroke kot odrasle.
| Dopolnitev ponudbe Ne preseneča, da se obisk turističnih kmetij zadnja leta povečuje, po podatkih ZTKS je bila v letu 2015 rast prenočitev 10-odstotna. Kolikšen delež slovenske turistične bere ustvarijo turistične kmetije, je težko oceniti, saj na statističnem uradu zbirajo le podatke za nastanitvene kmetije. Delež števila ležišč na njih je leta 2014 znašal dobre štiri odstotke vseh ležišč, delež števila prenočitev pa krepak odstotek prenočitev slovenskega turizma. |
