FOTO: Pri Piranu nasedlo morsko čudo

PIRAN – Brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki je druga največja vrsta kita na planetu, ni redno prisoten pri nas. Živi v globokih in odprtih morjih, redno se pojavlja v Sredozemlju in Jonskem morju, v povprečju vsakih pet let kak priplava k nam ter odide,« pravi mag. Tilen Genov, predsednik Morigenosa, slovenskega društva za morske sesalce. Tako je pospremil na pot prvo slovensko znamko z motivom kita in tri znamke z motivi delfinov, ki tudi spadajo med kite. Dodal je: »Pobudo za to zbirko smo dali, ker želimo opozoriti, da delfini pri nas niso nekaj eksotičnega, nekaj nenavadnega, ampak nekaj, kar imamo na svojem dvorišču. To je pomembno, saj prisotnost velikih plenilcev v nekem morskem sistemu kaže na razmeroma dobro stanje tega sistema. Delfini zato opozarjajo javnost na potrebo varovanja tega okolja.«

In če je prisotnost kakšnih dobrih 100 delfinov v našem morju po zaslugi Morigenosa, ki jih spremlja že 15 let, dobro znana, je vsak obisk brazdastega kita toliko bolj nenavaden. V Sredozemskem morju je njihova stalna populacija, ki se genetsko razlikuje od drugih. Na seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) je označen kot ogrožena vrsta. V slovenskem morju so ga nazadnje opazili leta 2011, spomladi leta 2003 pa je v Piranski zaliv naplavilo truplo mlade samice. Takrat so strokovnjaki iz več kot 10-tonskega razpadajočega trupla pridobili čudovito belo okostje, ki je zdaj v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. To je največji eksponat v 190-letni zgodovini muzeja. Poimenovali so ga Leonora.

V izjemno bogatem piranskem arhivu hranijo notarski zapis z risbo iz leta 1555, ki govori o tem, kako je pri Piranu nasedlo »morsko čudo«. Tako ogromne morske živali do takrat še ni videl noben Pirančan, zato niso mogli vedeti, za katero gre.

Na drugi novi znamki je upodobljena velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je edina stalna vrsta delfinov v severnem Jadranu in s tem tudi v slovenskem morju. Srečamo jo lahko v vseh letnih časih, naše morje je pomemben del njihovega življenjskega okolja, saj se tu prehranjujejo, razmnožujejo in skrbijo za mladiče. Na seznamu IUCN so označeni kot ranljiva vrsta.

Na preostalih dveh znamkah sta navadni progasti delfin (Stenella coeruleoalba) in kratkokljuni navadni delfin (Delphinus delphis), ki tako kot brazdasti kit pri nas ne živita redno. Navadni progasti delfini so prisotni v južnem Jadranu in so najštevilnejša vrsta delfinov v Sredozemlju. V severnem Jadranu in Tržaškem zalivu jih lahko opazimo občasno, nas pa sta dva prvič za nekaj dni obiskala leta 2012, ko sta bila opažena v koprskem pristanišču, ob glavnem pomolu v Portorožu in pred sečoveljskimi solinami.

Čeprav so se posamezni kratkokljuni navadni delfini s četrte znamke v letih od 2009 do 2012 pojavili v Tržaškem zalivu, so v zadnjih treh desetletjih skoraj povsem izginili iz Jadranskega morja in tudi v Sredozemlju je njihovo število močno upadlo. Enega so opazili v bližini Izole, Debelega rtiča in v Piranskem zalivu. Zanimiva je bila samica, ki se je v Tržaškem zalivu zadrževala več kot eno leto; na podlagi fotoidentifikacije so ugotovili, da je priplavala iz Grčije. To je doslej najdaljša dokumentirana pot pri tej vrsti kjer koli na svetu.

Vse štiri znamke je oblikoval Matjaž Učakar, in sicer v dvojnem tisku ali v ultravijolični tehnologiji, ki se uporablja za zaščito osebnih dokumentov in bankovcev. Tako se pod UV-svetilko razkrijejo pri brazdastem kitu zooplankton kril (Crustaceans), pri navadnem progastem delfinu ligenj in pri kratkokljunem navadnem delfinu sardela. To je namreč njihova najljubša hrana. Pri veliki pliskavki pa je pod UV-svetilko vidno njeno okostje. Poleg tega znamke omogočajo, da s pomočjo aplikacije aurasma prek mobilnega telefona ali tablice pridemo še do dodatnih vsebin, povezanih s podobami.

Znamke so iz serije Živalstvo in njihova predstavitev ni bila po naključju v Krajinskem parku Strunjan, saj so obenem predstavili še znamko tega parka iz serije Naravni parki Slovenije. Na njej je upodobljen njegov najdragocenejši del, prepadna stena flišnega klifa. Oblikoval jo je Iztok Škornik.

Že pred tremi leti so izšle štiri znamke z motivi rib, natisnjene z nanosom prave piranske soli, pred kratkim smo dobili znamko sardele, piranski Akvarij je v zadnjih letih predstavil osebne znamke ribona kavala, spirografa, fratra, kanoče, špara, morske vetrnice in orade. Predsednik Filatelistične zveze Slovenije Peter Suhadolc ne skriva zadovoljstva in je dejal, da lahko glede na število morskih znamk kak tujec misli, da imamo 400 km obale, in ne le dobrih 40.