JAMNIK – »Izposodil si bom opis gorenjskega žegna pri Franu Saleškem Finžgarju, duhovniku, pisatelju, dramatiku in prevajalcu. Javorjeva miza, bel prt, pisan jerbas, v njem pa kolač, pet jajc, hren,« je včeraj pred obredom velikonočnega žegna dejal Jakob Kralj, župnik iz Besnice.
V kmečko hišo Pri Mohorju na Jamniku, 830 metrov visoko na vzhodnem pobočju Jelovice, vaščani na velikonočno soboto že vse od leta 1955 v jerbasih in košarah nosijo velikonočne jedi, da jim ni treba v dolino.
Najstarejša vaščanka v krajevni skupnosti
»Prej smo nosili k žegnu v Podblico, a je moj mož takrat prosil, ali bi lahko imeli žegen na vasi, pri nas doma. In od takrat so vrata naše hiše št. 13 odprta,« razloži 89-letna Milka Fister, ki je polnih 35 let skrbela za eno najbolj fotografiranih podružničnih cerkva, posvečeno bratoma in mučencema, sv. Primožu in Felicijanu, ki so ju zaradi vere obglavili med vladavino Dioklecijana v Rimu. Cerkev na travnatem pomolu, ki ima za ozadje Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, je mednarodno zaslovela v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko se je z dvostransko fotografijo v ameriški reviji National Geographic začela naslovna zgodba o razpadajoči Jugoslaviji.
»Mama je najstarejša vaščanka v naši krajevni skupnosti. V vasi Jamnik nas živi okrog 40. Starejših nad 80 let je več, kot je mladih do 18. leta,« doda gospodar Pri Mohorju, Anton Fister. Kot po navadi je po velikonočnem blagoslovu povabil župnika k obloženi mizi na kratek klepet. A temu se je mudilo v dolino, saj so ga čakali še žegni v Podblici, Nemiljah in Njivcah.