Ob koncu letošnjega poletja je v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni 95. rojstni dan praznovala Rozalija Lutar, ki jo vsi poznajo kot Zaliko. Slovesnost so pripravili njena prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Čestitali so ji tudi predstavniki lokalnega Rdečega križa, ki jih je bila nadvse vesela. Po čestitkah so za obloženo mizo nazdravili in se sproščeno pogovarjali s slavljenko, ki je še vedno v odlični formi in z odličnim spominom.
Rozalija se je rodila 23. avgusta 1922. leta v družini viničarja v Policah, od koder je približno sedem kilometrov do šole v Gornji Radgoni, kamor je hodila. Najhuje je bilo, ko je zapadel sneg. Takrat sta oče in mati z ročnim plugom do bližnje glavne ceste naredila stezo. Že kot otrok je morala pomagati staršem v vinogradu, ki so ga obdelovali za gospodarja v Avstriji. Gospodar je bil pošten, saj je vsako delo, ki so ga opravili, pošteno plačal. Kot mladenka je tudi varovala otroke pri znanem krojaču Jošku Propstu v Gornji Radgoni.
Leta 1942 si je Zalika ustvarila družino z možem Antonom. V vojnem času pa slavja ni bilo, s pričama so odšli le na kosilo v gostilno. »V tistih časih je bilo veliko siromaštvo. Živeli smo skromno, zato nismo poznali praznovanja, temveč le delo. Z možem sva se pogosto selila, zakonskega življenja po poroki pa skorajda ni bilo, kajti takoj je bil vpoklican v nemško vojsko. Vse življenje sem gospodinjila in skrbela za družino, mož je umrl leta 2001, v zakonu pa se nama je rodilo sedem otrok, štirje sinovi in tri hčerke, ki so me obdarovali s številnimi vnuki in pravnuki, vseh je več kot 20.«
Če je ne bi izdajale noge, bi še z veseljem delala na vrtu. Tako pa zdaj, če je treba, priskoči na pomoč vnukinji v kuhinji. Vsak dan z veseljem prebere Slovenske novice, in to še vedno brez očal!
