KRVAVO

FOTO: Preskočila ograjo in poklala ovce

Objavljeno 12. september 2016 16.14 | Posodobljeno 12. september 2016 16.15 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Pašnik, poln krvi, na katerem je poginilo pet ovac, preletavajo krokarji.

Irena in Jože redita ovce tri desetletja. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

TALČJI VRH – Prizor, ki je v torek okoli poldneva na pašniku, le lučaj od domače hiše in hleva, pričakal Jožeta in Ireno Brula s Talčjega Vrha pri Črnomlju, je bil grozljiv in žalosten. Nekaj ovc je okrvavljenih ležalo po travi, druge so se stiskale pri hlevu, tudi okrvavljene, saj so poškodovane živali iskale zatočišče v tropu. Eden od psov pa je kar mesaril tudi takrat, ko je k hlevu pritekla ena od Brulovih hčera in pobesnelega psa poskušala odgnati z vilami. »Da je na pašniku nekaj narobe, je prvi opazil moj brat, ki ima hišo nekoliko nižje. Takoj me je poklical, jaz pa hčerko, ki je bila v hiši, z ženo naju namreč ni bilo doma. Hčerka je takoj stekla k hlevu in tam je en pes v gobcu držal ovco. Hčerka je tolkla z vilami po steni štale, da je napadalni pes ovco le izpustil,« je torkov napad dveh potepuških psov na pašniku opisoval Jože Brula. Pogled po domačem pašniku je bil zastrašujoč, povsod kri in razmesarjene ovce. In to ovce, ki so zelo zaupljive in pridne, brez težav pridejo k roki, če jim jo ponudiš. »Pet jih je poginilo, od tega dva jagenjčka, eden je bil star tri, drugi sedem dni. Ena ovca je bila breja, pes ji je čisto raztrgal gobec. Ko smo jo našli, so ji čreva gledala iz trebuha. Bila je še živa, ko smo jo našli, a je čez eno uro poginila. Tri so napad kljub hudim poškodbam preživele, veterinar jim je raztrganine zašil. Poškodovane so po trebuhih, nogah, gobcih, zato tudi jesti ne morejo. Upamo, da bodo preživele,« je zavzdihnil Jože in dodal, da zdaj pašnik zaradi krvi preletavajo še krokarji.

Psa trgala ovce, ne žrla

Na njihovi domačiji so ovce od nekdaj. Že Jožetovi starši, ki so se preživljali s kmetijo, so imeli ovce, Jože in Irena pa sta se jim znova posvetila pred tremi desetletji. Začela sta z desetimi, danes jih je blizu sto, njihova kmetija pa se usmerja v ekološko, kar pomeni, da s toliko večjo skrbnostjo in ljubeznijo obdelujejo tako zemljo kot redijo živali, ki jih krmijo le s krmo in zrnjem. »V Beli krajini so ovce dobrodošle. Čistijo nam sadovnjake pa grmovje, da se travniki ne zaraščajo, strojna obdelava je namreč tu težja,« doda. A matematike, ki bi prinašala kak dobiček, ni. »V vzrejo vlagava denar od pokojnine, celo leto se trudimo, potem pa prideta psa in vse uničita,« je bil nezadovoljen Jože, Irena pa ga odločno dopolni: »Psi morajo biti pod nadzorom, privezani, ne pa da tako prosto tekajo naokoli. Tega bi se morali lastniki zavedati!« Seveda, saj morda en pes ne bi napadal, a ko se združita dva, morda celo več, so lahko še kako napadalni. »Ta dva nista bila lačna, temveč krvoločna. Le trgala sta, ne pa žrla. Malemu jagenjčku na primer je pes le vrat pregriznil. Običajno namreč psi ovce zagrabijo za noge ali trebuh, ne pa da jih napadajo po glavi! Si kar ne upam pomisliti, kaj bi še lahko storila, če ju ne bi pravi čas opazil Jožetov brat. Lahko bi uničila vse ovce,« je z grozo razmišljala Irena.

Skočil izza grmovja

Domači so takoj poklicali policiste, in ko so šli skupaj po pašniku, da bi pogledali, ali je še katera žival napadena, je izza grmovja skočil pes. Tisti, ki je malo prej mesaril. Oba krvoločneža sta pobegnila po pašniku proti Dolnji Paki, šlo je za mešanca, eden je podoben zlatemu prinašalcu, drugi nemškemu ovčarju. Tudi pri Brulovih imajo dva psa, ne le kot hišna ljubljenčka, ampak tudi zato, da nadzorujeta in opozarjata, če kdo pride na domačijo. Živijo namreč na koncu vasi in nikoli ne veš, ali bo prišel tudi kak nepovabljen gost, kot se je že zgodilo, ko je z druge kmetije izginilo jagnje.

Jože pove, da imajo za pašo ograjenih pet hektarjev površin, po četrtinah, tako da ovce, ki so še kako vajene domačih, ne pasejo vsega naenkrat. Ob napadu psov, ki sta očitno do ovac prišla tako, da sta preskočila meter visoko žično ograjo, so se živali pasle na prvi in drugi četrtinki, a so, ko sta vmes posegla napadalna psa, same prišle na varno, k hlevu, pa še tu sta klala naprej. Ob našem obisku so bile tri poškodovane ovce v posebnem prostoru, deležne še dodatne nege, hkrati pa je domače strah, kaj bodo prinesli naslednji dnevi, ki bodo topli, menda spet poletni, kar za rane ni najboljše, tudi zaradi muh ne. Ob tem pa se postavlja vprašanje, čigava sta psa, ki sta prišla tako kruto napadat nedolžne živali. Se lahko še vrneta in koljeta naprej? Tega se bojijo na Talčjem Vrhu.

Deli s prijatelji