BELTINCI – Poleg domačega jabolčnika je bila šmarnica nekoč najpogostejša pijača na kmetijah, kjer ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih bodisi rdečih vin. Pozneje so jo zakonsko prepovedali, po nekaj desetletjih pa zdaj spet prihaja v gostilne. Šmarnico so namreč znova priznali in dovolili, a ne kot vino, temveč kot aromatizirano fermentirano pijačo. Nekateri niso navdušeni. »Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. Vsem je znano, kako dolgo je bilo treba plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, med katere spadajo šmarnice, klintoni, izabele, jurke, zdaj pa se naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vinogradnike, ki imamo samo žlahtno trto, veliko presenečenje in tudi žalitev,« nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki se noče izpostavljati, saj je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi. Dodal je, da pravi vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob hiši nekaj trt hibrida, da poje kakšen grozd, toda zanje je boleče, če to kdo predeluje v vino in ponuja gostom. »Šmarnica vsebuje veliko metilnega alkohola in je močno škodljiva za zdravje. Zato smo tudi začeli saditi žlahtno trto. Komaj smo se rešili hibridov, zlasti v Prekmurju, že nazdravljajo s šmarnico in pravijo, da gre za ekološko pridelavo iz domače trte. Pridelava iz prepovedanih in za zdravje škodljivih hibridov ni ekološka. Pijača, ki je bila dolgo prepovedana, nikakor ne bi smela priti v javnost. Kvečjemu jo lahko spijemo, pravzaprav samo poskusimo, v ožjem krogu prijateljev. Za to smo odgovorni tudi v stroki in moramo širšo javnost opozoriti na morebitne posledice,« poudari sogovornik in še omeni, da je bilo po drugi svetovni vojni pri nas petina vseh vinogradov hibridnih, a so jih razen manjših brajd skoraj v celoti posekali. Toda odgovorni v stroki in politiki so jih spet dovolili.
Kaj je šmarnica? Po Wikipediji je šmarnica samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v obdobju po terezijanskih reformah. Oidij in peronospora sta skoraj zatrla trto na Kranjskem. Pridelovalci so se zatekli k samorodni trti, ki je bila odporna proti omenjenima boleznima. Značilnosti šmarnice: je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim in pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Gojijo jo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem, v Halozah, Slovenskih goricah in tudi v Prekmurju. Zaradi metilnega alkohola naj bi pitje šmarnice v večjih količinah povzročalo slepoto in duševne motnje. Prodaja vina iz grozdja samorodne trte je bila zato nekaj časa zakonsko prepovedana. Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi velike odpornosti sploh ne potrebuje zaščite. |
Humorist jo že ponuja
Eden od prvih, ki so pridobili dovoljenje, je domiselni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki že ponuja šmarnico. Pa ne le rinfuze, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je med potrošniki najbolj iskana. Šmarnico je kot alkoholno pijačo registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža.
Ponudnik šmarnične penine nam je zatrdil, da v tem ne vidi nič spornega. Nekaj deset penin je naredil za prijatelje, ne za tržišče. »Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, in ker so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga ne bi ponudil tudi v prodajo?« pravi Farkaš. V slogu humorista je še dodal, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola – ker ga nikoli ni bolela glava.