»Konec lanskega leta me je že nekaj časa čudno bolelo v trebuhu, decembra so zdravniki po pregledih rekli, da je z mano vse v redu, januarja, ko sem šel zaradi slabega počutja še enkrat na pregled, pa so mi povedali, da imam raka,« danes veder in vesel svojo mučno zgodbo pripoveduje piranski slikar Repy Repija. Februarja so ga operirali, in ko se je vrnil domov, se je kot umetnik spraševal, kaj bo na njegovi naslednji sliki, ter se po prestani izkušnji domislil slikanja raka. O tem pravi: »Rekel sem si, bil si hudo bolan, imel si raka. Kaj pa simbolika, saj rak je tudi žival? Do njega sem tako s slikanjem ustvaril pozitiven, zdrav odnos, kot do prijatelja. Na platnih se vidi, da so veseli, živijo svoje življenje kot ljudje.«
In res, na njegovih velikih platnih, na katerih prevladujejo bela, rdeča, modra ali pa še kaka živa barva, je en rak, kot da spi, drugi je kot ženska, tretji ne skriva, da se je dobro najedel, četrti je v disku, petega je strah … Šestnajst jih je narisal in jih nekaj razstavil na prostem, kar v piranskem mandraču. Tega vse predolgo obnavljajo, ni še končan, a Repy je prehitel uradno odprtje. Na enem od dveh zdaj prav lepih malih pomolčkov, ki zapirata notranji mandrač, je namreč postavil razstavo in na njenem odprtju poskrbel za še eno atrakcijo.
»Ker je rak morska žival, gre z mano simbolično nazaj v morje,« je dejal, pograbil veliko platno z rdeče modrim rakom in se pognal po osvežitev v morje. Dogodek je seveda pritegnil zvedavost te dni turistov polnega Pirana in bil deležen nemalo pozornosti tudi zaradi Repyjeve življenjske zgodbe z rakom in sedanjega pogleda na to bolezen.
Slike ustvarja s posebno tehniko akrila na platnu, ki ji pravi špagetna tehnika, in v njej so nastala tudi druga velika platna, med katerimi jih je že več podobno peljal na kopanje v morje. »Pokazati želim, da umetnost lahko živi tudi zunaj, med ljudmi, na plaži na primer, in da gre lahko celo na plavanje med kopalce. Vse preveč slik je zaprtih v muzeje,« je prepričan. Tako je lani že peljal ven na kopanje svoji sliki Mona Lisa in Marilyn Monroe, ki sta plavali z njim in se družili s kopalci na piranski plaži.
Tudi sicer je znan po svojih nenavadnih razstavah
Tako je že dvakrat razstavljal v predoru nekdanje istrske železnice Parenzane nad Portorožem, pa v vojaških rovih oziroma bunkerjih v Pivki, v podhodu za pešce v Velenju, na kopališču na Bledu. Ti atraktivni dogodki se vedno spremenijo v njegovo prijetno srečanje z obiskovalci razstav.
Repy je med letoma 1982 in 1987 delal kot samostojni umetnik v Sarajevu, leta 1988 se je preselil v Berlin in se povsem posvetil slikarstvu, v Piran, kamor je predvsem v poletjih rad zahajal ustvarjat že vrsto let prej, pa se je preselil predlani. Na ulici, ki se s Tartinijevega trga vzpenja proti piranski katedrali in ki zaradi že kar številnih tamkajšnjih ateljejev postaja piranski Montparnasse, ima atelje odprtih vrat, ki seva dobro voljo in ljubezen do življenja.
