LJUBLJANA – Po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi je žirija laskavi naziv najboljšega romana z letnico izida 2015 dodelila Mihu Mazziniju, avtorju romana Otroštvo, in odločitev pospremila z besedami: »V Otroštvu, avtobiografskem romanu v izmišljenih slikah, kot ga zvrstno opredeli, Miha Mazzini podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega, zapostavljenega otroka. Občuteno, toda nepatetično in nemoralizatorsko demitizira otroštvo kot zlato dobo življenja, hkrati pa izpostavi temeljno, formativno vlogo, ki jo ima v življenju posameznika. Na formalno-snovni ravni avtor spretno preigrava avtobiografske in fikcijske elemente, romaneskne in kratkoprozne značilnosti, rahlja in topi meje med njimi, pri čemer njegova pripoved ves čas ostaja – čista literatura. Miha Mazzini se je pisanja romansirane avtobiografije lotil nenaivno, do neke mere celo analitično, in v njej še enkrat pokazal, da ima pretanjen posluh za dovršeno kompozicijo, ki jo zna prilagajati naravi vsakokratne zgodbe. Otroštvo lahko brez pomišljanja označimo za njegovo zrelo delo.«
Štiričlanski žiriji letos predseduje dr. Tone Smolej, profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v njej pa sodelujejo še Tina Vrščaj, pisateljica in literarna kritičarka, Tina Kozin, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia, ter Aljoša Harlamov, literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor.
Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je bila izbrana deseterica nominirancev, mesec dni pozneje pet finalistov. Poleg dela Intimno Gabriele Babnik so bili to še Veter in odmev Štefana Kardoša, Pianistov dotik Mirta Komela, Otroštvo Mihe Mazzinija in Piknik Nataše Sukič.
Na današnji večer je bil podeljen tudi kresnik 25, nagrada za najboljši roman vseh preteklih kresnih noči, ki je pripadla pokojnemu Lojzetu Kovačiču za Kristalni čas. Roman je bil leta 1991 nagrajen s prvim kresnikom.
Lani je nagrado kresnik za roman Samo pridi domov prejel Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Goran Vojnović (2009 in 2013), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.
