DRAMATIČEN POVRATEK IZ ŠOLE V NARAVI

FOTO: Poln avtobus otrok v solzah, 11-letnika odpeljali pod pretvezo

Objavljeno 15. september 2017 10.21 | Posodobljeno 15. september 2017 10.22 | Piše: Gordana Stojiljković

Vračal se je iz šole v naravi, ko je ponj prišla sodna izvršiteljica.

Pretresena Tadeja Čemažar je zgrožena, ker nihče v tej državi ne upošteva volje otroka, ki je zavračal stike z očetom. Foto: S. N.

LJUBLJANA – »Prosim, pomagajte, ugrabili so mi otroka!« me je pred dnevi, ko se je dan že prevešal v večer, presenetil hlipajoči klic Tadeje Čemažar. Če ste pomislili, da je kar neki nepridiprav odpeljal njenega otroka, se motite. Odpeljala ga je država. Se nam obeta nova zgodba koroške deklice in dečkov? Nešteto besed je bilo že izrečenih o neprimernosti načinov odvzema otroka, a tokratna zgodba ne zadeva le ožjih družinskih članov, saj se je zgodila pred očmi dveh razredov petošolcev. Se nam mora to zdeti normalno?

Enajstletni deček je bil s sošolci v šoli v naravi v Baški na Krku. »Čakala sem na dogovorjenem mestu, da ga prevzamem, ko je do mene stopil policist in rekel: 'Vašega otroka ni na avtobusu.' Skoraj sem okamnela. Ko sem hotela poklicati partnerja, mi je policist rekel, da bolje, da ne. Kako ste lahko dali otroka, če sem vam ga zaupala v varstvo, sem vprašala tudi ravnateljico šole, ki je bila na postaji,« s solzami v očeh, ki tečejo nepretrgoma, pojasnjuje 38-letna trenutno brezposelna tekstilna tehnica.
»Na poti domov so se ustavili na počivališču v Lukovici, kjer sta jih pričakala sodna izvršiteljica in še ena ženska. Kot sem izvedela od sošolcev in sinovih prijateljev, sta dve ženski prišli na avtobus in ga pozvali, naj pride pozdravit očeta. Zelo jasno je povedal, da ne želi oziroma noče, a so ga nato pod pretvezo, naj pride pozdravit vsaj starejšega brata, zvabili z avtobusa. Njegov najboljši prijatelj je ihtel, ko mi je pripovedoval, kako je sin tekel za avtobusom in jokal,« pripoveduje pretresena mama.

Šola mora biti varen prostor za otroka.


Tragična zgodba je posledica razveze staršev izpred treh let, ko sta sprva oba otroka, stara 15 in 11 let, izrazila željo, da bi živela pri mami. Agonija, pojasnjuje Tadeja, pa se je začela pred tremi leti, ko si je našla novega partnerja. »Ker je Črnogorec, je moj bivši mož, ki je zaposlen v vojski, znorel v smislu, da on pa že ne bo vzgajal njegovih otrok. Starejšega je tako prepričal, da je odšel živet k njemu,« pravi pretresena mati, ki se nikakor ne more sprijazniti z načinom, kako so ji odvzeli otroka.

Stike z očetom zavrača

10. maja letos sta nekdanja zakonca sklenila začasno sodno poravnavo, s katero sta pisno določila stike obeh otrok z obema od staršev. »A moj sin stike z očetom zavrača, večkrat je jasno tako na CSD kot tudi pozneje na sodišču, tudi pisno, izrazil svojo željo, da hoče živeti z menoj. A tega nihče ne upošteva. Na sodišču je zmagal oče, saj je sodni izvedenec ocenil, da sem jaz tista, ki omejujem stike z očetom, čeprav obstaja uradni zaznamek, ker sin 3. junija letos v šoli, kjer naj bi potekala izmenjava, ni hotel k očetu. Očital mi je celo, da ga nimam nič rada, če ga kar tako dajem atiju,« pojasnjuje Tadeja. Takrat je šola poklicala policijo, ta pa je po pogovoru s šolsko psihologinjo ocenila, da je bolje, da gre otrok z mamo. »Ko je imel sin enkrat stik z očetom pod nadzorom CSD, me je poklicala socialna delavka in vprašala, ali je otrok pri meni. Znorela sem, saj sem jim ga na CSD osebno predala. A on je s stika pobegnil,« se spominja dogodkov iz preteklosti.

Njegov najboljši prijatelj je ihtel, ko mi je pripovedoval, kako je sin tekel za avtobusom in jokal.


Medtem se na sodišču odvija bitka za skrbništvo nad otrokoma, sodišče pa je na podlagi mnenja sodnega izvedenca presodilo, da otroku nastaja večja škoda, če nima stikov z očetom, zato je mlajšega sina dodelilo v vzgojo in varstvo očetu. A ta je šel še dlje; ker je deček stike zavračal, mama pa ga v to ni silila, je vložil zahtevo za začasno odredbo. Sodišče je tako 10. avgusta, čeprav sodba sodišča o dodelitvi otrok še ni pravnomočna, presodilo, da mora fant k očetu, mami pa določilo stike s sinovoma pod nadzorom CSD.

Ravnateljica: Šola nima moči

»Šola je bila o izvršbi obveščena. Ves teden sem se ukvarjala s tem, kako bi se temu izognili, a mi je bilo razloženo, da sem dolžna izvajati navodila izvršitelja,« potrto pojasni ravnateljica šole, ki jo deček obiskuje, Danica Šalej. Šola ni prostor za izvrševanje takšnih ukrepov, to se mi zdi zelo narobe, saj mora biti za otroka varen prostor, dodaja Šalejeva. »Izvršiteljico sem posebej opozorila, naj to naredi čim bolj diskretno,« pojasnjuje ravnateljica. Otroka v ponedeljek in torek pri pouku ni bilo, na vprašanje, ali je fant v šoli, odgovori ravnateljica. V ponedeljek je obiskala oba razreda otrok in se z njimi pogovorila. »Predvsem so šokirani otroci, ki so se z njim družili. Zanimalo jih je, kje je sošolec, pa sem jim poskušala razložiti,« je povedala Šalejeva in dodala, da jim bo šola, če bo treba, zagotovila psihološko pomoč. »V šolah nimamo moči, da bi se zoperstavili zakonodaji, ki to omogoča. Absolutno bi jo bilo treba spremeniti. Povedati moram, da sem na tej šoli že 36 let, zadnjih deset let kot ravnateljica, in česa podobnega nisem doživela,« je zgrožena.

Stres za otroka

Izvršba je bila posledica odločitve sodišča v zadevi zaupanja otroka v vzgojo in varstvo, pojasnjuje direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. »Izvršitelj je dolžan zagotoviti, da se izvršba izvede na način, najmanj stresen za otroka. Vsekakor pa je tako restriktiven poseg, kot je izvršba, neizogibno stresen,« pravi Bezenšek Lalićeva. Ta teden ima mama po sodni odločbi prvi stik z otrokom. Kot nam je po telefonu, ko smo ga vprašali, ali bo sina pripeljal na CSD, kjer naj bi se pod nadzorom srečal z mamo, zagotovil oče Igor Čemažar, bo ravnal »tako kot določa sodba odločba«. 



Odvzem med poukom ni primeren

»Znova poudarjamo splošno stališče varuha človekovih pravic glede izvršb pri osebnih stikih otrok, da je treba odvzeme opraviti le v skrajnih primerih, ko eden od staršev ne izpolni svoje sodno izvršljive obveznosti in tudi ni pričakovati, da jo bo kljub uporabi prisilnih sredstev, ki jih določa zakon, kot je denimo denarna kazen,« pravi varuhinja Vlasta Nussdorfer. Pri odvzemu otrok bi morali biti izvršitelji in vsi, ki v postopku sodelujejo, še posebno pozorni, da s svojim ravnanjem sledijo otrokovi koristi, spoštovati pa morajo tudi koristi drugih otrok, ki so lahko z njihovim ravnanjem prizadeti, še poudarja varuhinja. »Odvzem otroka v izvršilnem postopku med šolskim poukom smo zato v preteklosti že označili za neprimernega, saj je po nepotrebnem prizadel vse navzoče otroke,« opozarja varuhinja, ki sicer s primerom ni seznanjena.


 


Otrok ima pravico povedati mnenje

Otrok ima po konvenciji o otrokovih pravicah pravico, da v postopkih, ki ga zadevajo, izrazi svoje mnenje, »pri čemer se o tehtnosti izraženih mnenj presoja v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo«, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Letos je bil sprejet družinski zakonik, s katerim se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenašajo s CSD na okrožna sodišča. »Družinski zakonik pri vsakem ukrepu posebej določa, kako dolgo lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa. Uvajamo tudi tako imenovano načelo najmilejšega ukrepa, ki pomeni, da je treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka še zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev,« še dodajo na ministrstvu.




 

Deli s prijatelji