FOTO: Pokopan v Himalaji, doma dobil spomenik

ŽUŽEMBERK – Natanko sedem let mineva od tragedije, ki je Sloveniji vzela njenega narodnega junaka, alpinista Tomaža Humarja. Bil je prvi, ki je znal združiti plezanje, duhovnost in internet. Prvič v zgodovini smo lahko Slovenci spremljali vrhunskega alpinista kar v živo, med plezanjem, bil pa je tudi prvi, ki je poleg vremenske upošteval bioenergetsko napoved. Če k vsemu temu dodamo še njegovo neverjetno pozitivno energijo, dobimo pravega kralja ljudskih src. A žal je svojo pot mnogo prezgodaj končal daleč daleč od oči javnosti.

Pokopan v
srcu Himalaje

Nihče pravzaprav ne ve natanko, kaj se je dogajalo v njegovi duši, ko se je v popolni tajnosti odpravil proti vrhu svoje zadnje gore, proti Langtang Lirungu, himalajskemu sedemtisočaku. Zadnjič se je z gore javil 8. novembra 2009, ko je šerpi Jagatu Limbuju izrekel svoj zadnji stavek: »Jagat, to je moj zadnji,« potem je za vedno utihnil. S pomočjo ekipe švicarskih gorskih reševalcev so njegovo truplo našli šest dni pozneje, ostalo je pri domnevi, da je umrl 10. novembra. S helikopterjem so ga odpeljali v dolino in ga na željo svojcev pokopali v osrčju Himalaje. Tako so verjetno izpolnili tudi njegovo željo.

Po sedmih letih na junaka Daulagirija in Nanga Parbata, kjer je leta 2005 čudežno preživel, tudi zaradi zgodovinske reševalne akcije z višine nad 6000 metrov, nanj spominjata budistično znamenje v Nepalu in spominska plošča v Kamniški Bistrici, kjer je pred sedmimi leti potekala spominska slovesnost. Od danes pa ima Tomaž tudi prvi in edini spomenik v Sloveniji, in to na glavnem trgu v Žužemberku.

Korenine v Žužemberku

Zakaj prav tam in kako je Tomažev bronasti reliefni kip pravzaprav zašel v Žužemberk, prestolnico Suhe krajine? Odgovor na to smo poiskali na osnovni šoli Žužemberk, pri ravnateljici Miri Kovač, prof., ki nas je prijazno sprejela in nam pomagala pri odkritju spomenika že včeraj, dan pred uradnim odprtjem ob današnjem dnevu spomina na znane Suhokranjce: »Na naši šoli že 20 let teče projekt Suha krajina in znani Suhokranjci. S tem projektom raziskujemo, kateri znani in uspešni Slovenec ima ali je imel korenine tu pri nas, in se spominjamo njihovih dosežkov. Kar 37 takšnih ljudi smo našli, ki so nekaj velikega dosegli, pa ne samo zase, ampak tudi za Slovenijo in za ves svet.« Med njimi so olimpionik Leon Štukelj, ameriška astronavtka Sunita Williams, prva slovenska igralka v Hollywoodu Rozalija Seršen - Zalla Zorana, skladatelj in pozavnist Vinko Globokar in drugi.

Tako je v okviru tega projekta leta 2008 učenec Jan Koler povedal, da tudi on pozna zelo zanimivega znanega Slovenca, da pravzaprav živi v rojstni hiši Humarjeve mame Rozalije v Klečetih pri Šmihelu, 6 kilometrov iz Žužemberka. Humar je v tej hiši preživel mnogo počitniških dni in se tudi pozneje vedno vračal tja. Še posebno rad v času gob, saj je bil strasten gobar.

Neverjetna energija

»Seveda smo ga takoj poklicali in z veseljem se je odzval. Najprej se je prišel predstavit s svojimi filmi, potem pa je bil na koncu šolskega leta razglašen za znanega Suhokranjca. Povedati moram, da smo vsi, tako učenci kot tudi odrasli, na obe srečanji ohranili izjemno lepe spomine, saj nas je prav navdušil s tisto njegovo neverjetno energijo in dobro voljo. Pa kako nam je stiskal roke, tega res ne bomo pozabili,« nam z orošenimi očmi pripoveduje ravnateljica.

»Res je, vsi otroci, tudi tisti, ki so bili takrat v prvem razredu, se Tomaža še živo spominjajo. Za njih je bil njegov prihod veliko doživetje in ponosni smo, da imamo tukaj, v Žužemberku, prvi in edini takšen spomenik na Slovenskem. Tudi Tomaževi starši in vsi njegovi, ki smo jih seveda povabili, so bili ganjeni, in prepričana sem, da se je Tomaževa energija prenesla po genih. Njegova mama prav tako kar seva dobroto in energijo, znano pa je tudi, da je bil njegov stric čudodelnik s Primskovega,« nam v slovo pove še mag. Jelka Mrvar, nekdanja ravnateljica osnovne šole, avtorica in pobudnica projekta, zaradi katerega je pred sedmimi leti tragično umrli alpinist in znani Suhokranjec le dobil svoj spomenik.