FOTO: Po štirih letih končno spet trgovina v Soči

SOČA – V središču Soče, prikupne razložene vasice v Zgornji Soški dolini, je Razvojna zadruga Soča Trenta v zadnjih dneh minulega leta odprla novo trgovino z mešanim blagom; ta ima poleg trgovskih polic in skladišča na 90 kvadratnih metrih površine tudi majhen bar z več mizami na prostem. Podobno kot v trgovini v Trenti, ki posluje od leta 2013, je tudi tu izključni dobavitelj blaga družinsko trgovsko podjetje Fama iz Vipave, ki se s prodajo na debelo in drobno ukvarja v 220-kilometrskem pasu od Kopra do Trente.

»S to družbo smo se izvrstno poslovno ujeli, saj ima posluh za male trgovce na podeželju in se dobro prilagaja povpraševanju, ki v naših krajih v turistični sezoni skokovito naraste,« izbiro pojasnjuje direktor razvojne zadruge Bruno Komac. Po njihovih ugotovitvah v vaseh Soča in Lepena živi dobrih 150 stalnih prebivalcev: zgolj zanje bi bila trgovina z 2000 (pozimi) do 2500 izdelki (poleti) ekonomsko neupravičena, toda od pomladi do jeseni skozi te kraje potuje od 70.000 do 80.000 motornih vozil.

»S prirejenim kombijem smo poskrbeli tudi za vsakodnevno prodajo na domu, v kampih in na drugih lokacijah v delu Soče, Lepeni, Kalu - Koritnici, Logu pod Mangartom in Plužni: kupci bodisi vnaprej sporočijo, kaj potrebujejo, ali pa si izberejo izdelke, ki so stalno na voljo na policah v vozilu, pri čemer so cene enake kot v trgovini. Tako se število kupcev krepko poveča, kar seveda utemeljuje to naložbo,« še pravi Komac.

V preteklosti je tod trgovina že obstajala, z zdajšnjo pa se je ponudba približala tudi štirim soškim kampom (Korita, Jelinčič, Klin in Soča) ter številnim vikendašem, ki v Zgornji Soški dolini prebivajo različno dolgo; nekateri večino leta ali vse konce tedna.

»S približno desetino trgovskega blaga, ki ga nabavljamo sami, v zadrugi, si prizadevamo, da v prvi vrsti pritegnemo domače ponudnike. Tako lahko kupci tu kupijo ovčji sir s kmetij Lepočer in Jelinčič ter Černuta iz Loga pod Mangartom, iz okolice Bovca pa še Mlekužev kozji sir in Štrukljev med,« našteva Komac.

Nova delovna mesta

Domačina Kolerčev Marko Kavs in Fejanov Andrej Hosner, ki smo ju srečali v baru ob trgovini, sta bila nadvse zadovoljna z novo vaško pridobitvijo, pri čemer je zanju poleg primernih cen najpomembneje, da se začenja ob njej polagoma spet oblikovati krajevno družabno središče, kjer se domačini srečujejo in poklepetajo. Pred namensko zgrajeno montažno zgradbo, v kateri bo v kratkem začel delovati še bankomat, je dovolj veliko parkirišče, v njeni soseščini pa je tudi župnijska cerkev sv. Jožefa iz 18. stoletja s pokopališčem in župniščem, v katerem pod novogoriško Karitas prebivajo različne skupine letoviščarjev.

Z izvajanjem takšnih projektov razvojna zadruga prispeva tudi k odpiranju novih delovnih mest, kar je za demografsko ogroženo območje nedvomno velikega pomena. Z odprtjem trgovin v Trenti in Soči je dobilo zaposlitev šest ljudi. Z uresničitvijo še drugih načrtov, s katerimi želijo obogatiti življenje in izpopolniti turistično ponudbo v dolini, pa bi se po besedah Komca njihovo število lahko povečalo na deset do petnajst. Če prištejemo še od dvanajst do petnajst študentov, ki jih bodo zaradi daljšega odpiralnega časa zaposlili v poletni sezoni, je slika še spodbudnejša.

Tudi potujoča trgovina

Trgovki Irma Pivk in Milojka Školč ugotavljata, da se poleg domačinov, ki ne skrivajo zadovoljstva, da imajo trgovino spet tako blizu, vse pogosteje ustavljajo tudi prvi letošnji turisti (pohodniki, kolesarji, motoristi, avtomobilisti), med katerimi je vse več tujcev.

»Sodeč po njihovih odzivih jim izbira osnovnih živil in preostalega blaga povsem ustreza. Če pa kakšnega izdelka zmanjka ali ga nimamo, se potrudiva, da ga v najkrajšem možnem času nabaviva.«

Potujoči trgovec Andrej Hudolin, ki opravi približno četrtino prometa nove trgovine, vsak torek in petek obišče tudi 86-letno Možinčevo Mimico Domevšček v zaselku Pod Bregom, ki ima o ponudbi in odnosu zaposlenih do kupcev le pohvalne besede: »Vse, kar potrebujem, dobim v kombiju. Če pa Andrej kakšnih stvari nima v zalogi, si jih zapiše in mi jih že naslednji dan pripelje. Ja, tudi krmila za živali. Ob tem so vsi trije, tudi trgovki v trgovini, kot mi povedo sosede, zelo prijazni. Če pomislim, da smo bili zadnja štiri leta v Soči brez trgovine in smo se morali – zlasti starejši, ki nas je v vasi kar precej – znajti vsak po svoje, je to zdaj res super.«