MARIBOR – Poplave zaradi narasle reke Drave so novembra 2012 v vsega dvanajstih urah več kot 8000 družinam razdejale domove in zalile več kot sto tisoč hektarjev površin.
Pred dnevi so se na mariborskem sodišču začele prve odškodninske tožbe proti avstrijski družbi Verbund Hydro Power GMBH. Avstrijci naj bi z nepravilnim ravnanjem zakrivili, da je reka Drava v Sloveniji prestopila bregove. Skupaj naj bi bilo slovenskih tožb proti avstrijskemu energetskemu gigantu za dobrih 103 milijone evrov.
»Napoved je bila, da bo ujma zajela Italijo, a se je vreme obrnilo. Avstrijci niso izpraznili vseh jezer, ki bi jih morali in kar so običajno storili. Analiziral sem stvari in prišel do zaključka, da so ga močno polomili. Kot prvo so prepozno sporočili našim upravljavcem elektrarn, zatem pa se jim je zgodila še ena napaka. Nekdo je naročil odpreti zapornico na Velikovškem jezeru, izpraznili so jezero – čolni so bili na suhem, medtem ko smo mi imeli vodo do vratu,« nam je svojo zgodbo začel razlagati 55-letni Branko Gunze iz Dogoš.
S štajersko reko je povezan že več kot pet desetletij, pravi, da se je ob Dravi rodil, shodil, odraščal in se v njej naučil plavati. Že njegov dedek je bil prepričan, da Drava ne bo nikoli poplavljala, ampak bo to naredil človek: »Vsako pomlad, ko se je v gorah topil sneg, in ob jesenskem deževju je obstajala nevarnost. A nikoli doslej v takšnem obsegu. Nekdo je moral zamočiti, saj se je tokrat pretok dvignil za 100 odstotkov.«
Nasip je popustil
Branko Gunze se spominja, da ga je tistega dne dopoldne klical prijatelj, ki je poveljnik gasilskega društva. Opozoril ga je, da se nekaj pripravlja. A tovrstnih klicev je bil Branko že vajen. Ker so bile informacije iz uro v uro bolj zastrašujoče, je Gunze okrog 10. ure stekel do vseh bližnjih sosedov in jih opozoril, da bodo poplave. Prebivalce Dogoš so na možne poplave že opozorile sirene, a je bilo tako tudi velikokrat prej, in po navadi se napovedi niso uresničile. »Prijatelj me je klical vsako poldrugo uro in prenašal vedno slabše novice. Zapustil sem delovno mesto in se s sosedi lotil tesnjenja nasipa, kjer je bilo treba z vrečami zadelati za cesto široko luknjo v takratnem nasipu,« nam je razložil Gunze. A izkazalo se je, da je bil ves trud zaman, saj je okrog 14. ure nasip popustil, a tudi ta ne bi pomagal, saj je gladina Drave za slab meter presegla višino nasipa.
Gunzejevi so bili prestrašeni. Ko je voda po ulici pritekla do njihove hiše, so vedeli, da gre zares. Avtomobil jim je z zadnjimi napori še uspelo spraviti na varno, a Branko se je vračal k hiši: »Spominjam se, da je po ulici že drla voda. Visoka je bila, kot so visoke ulične ograje. Da sem se sploh lahko prebil nazaj do hiše in me Drava ni odnesla, sem se moral držati za ograjo. Slišal sem krike živali, ki so se utapljale v deroči reki. Glede na glas sklepam, da so bile srne.« Branko je imel srečo, da so hiše v ulici vsaj malo upočasnile deročo reko, saj je le kakšnih dobrih 30 metrov stran voda drla tudi s 50 kilometri na uro.
Voda je prišla kot cunami. Gunzejevi predvidevajo, da jo je nekdo spustil ali pa je popustil kak nasip. Sprva je zalila dovoz, ki vodi do garažnih vrat v kleti. »Vrata so bila zaprta. A pritisk je iz minute v minuto postajal večji in vrata so popustila. Cunami se je usul po kleti. Najhuje je bilo, da smo kakšnih deset dni pred poplavami napolnili rezervoar s kurilnim oljem. Ta je popustil in kurilno olje se je razlilo po kleti,« verjetno najhujše trenutke življenja podoživlja Branko Gunze. Voda je njihovo hišo zalila do estriha v pritličju. Danes ugotavljajo, da ne bi povzročila takšne škode, če se ne bi pomešala s kurilnim oljem.
Olje v stenah
»Od opozorilnega klica prijatelja pa do tragedije je minila poldruga ura. Iz kleti smo še rešili hladilnike, a za reševanje obeh mopedov in orodja, ki ga premorem, je zmanjkalo časa,« še doda Branko in se spominja, da se je njegova žena okrog 12. ure že morala domala spreti na zapori, saj je niso spustili v poplavno območje. »Prišli so gasilci in nam ponudili evakuacijo, a nismo nikoli razmišljali, da bi jo zapustili. S svojimi rokami smo jo zgradili, bili zidarji, arhitekti. Vedeli smo, da imamo še prvo nadstropje, če bi vode še narasle. A okrog druge ure zjutraj je voda začela počasi odtekati, kar sem sam videl glede na vodostaj na stopnišču, ki vodi v klet,« še razlaga Branko.
Ko se je gladina Drave iz minute v minuto nižala, so postajale jasne razsežnosti poplav. Branka Gunzeja in njegovo družino so poplave še posebno prizadele, saj se je razlito kurilno olje zažrlo v stene. Po tednu dni se vonj po kurilnem olju še vedno ni polegel, zato so se bili Gunzejevi prisiljeni odseliti. »Še dobro, da je sodelavec v tem času prodajal stanovanje, pa nam je ponudil, da lahko gremo k njemu. Tam smo bili poldrugi mesec, a smo tam bolj ali manj samo spali, ostale dneve pa delali na hiši,« še pojasni Gunze. Zamenjati je bilo treba estrihe, pa tudi ometi so nase vlekli vlago. Da o kleti sploh ne govorimo, saj je bilo v njej prej bolj podobno bojišču kot čemu drugemu.
Četudi je Branko Gunze proti avstrijskemu Verbundu vložil tožbo, pa si veliko od tožb ne obeta. Četudi bi jim priznali krivdo, bi dobili le polovico zneska, ki ga je skupaj z ženo porabil za obnovo. Konec koncev je na njegovi parceli, ko je voda odtekla, ostalo dobrega pol metra mulja. Tega je bilo treba odstraniti, saj so strokovnjaki svarili, da je poln svinca in kadmija. »To, kar bi dobila s tožbo, je drobiž. Za obnovo sva tako ali tako morala najeti kredit. Pomembno bi bilo, da bi priznali svojo krivdo in da bi začeli paziti, da se tovrstne stvari ne ponovijo več,« meni Brankova žena. Njen mož je dodal: »Pričakujem samo, da se to nikoli več ne bo zgodilo. A najhuje je, da je bila to človeška napaka in da obstaja možnost, da se bo ponovilo. Prepričan sem, da se z novim nasipom (zgradili so ga leto po poplavah iz evropskih sredstev, op. p) kaj takega ne bi smelo primeriti.« ¾
