FOTO: Pika poskrbela za presenečenje v hlevu

ŠENTJERNEJ – Zelo redko se zgodi, da kobila povrže dva zdrava mladiča, če pa je že breja z dvema, težko preživita oba. A pri Jordanovih iz Zameškega so se v soboto veselili dvojčic, resda sta manjši in lažji, kot so žrebički, a že uro po skotitvi sta se poskušala postaviti na noge. 
»Že ko si je brejo kobilo Piko ogledoval veterinar, me je opozoril, da je debela in naj je ne hranim preveč, niti pomislili pa nismo, da bi nosila dvojčka. Zaradi debelosti smo jo komaj spravili v prešo za rezanje kopit, na eno nogo pa je začela celo šepati,« je dejal Mitja Jordan, ki je v soboto zjutraj ugotovil, zakaj je bila triletna Pika, ki je prvič pričakovala žrebeta, tako debela.

»Prav zaradi nenavadne debelosti smo s toliko večjim strahom pričakovali, kdaj bo povrgla mladiča. Že pred dvema tednoma ji je začelo teči mleko, kar je znak, da se pripravlja na porod, ki bi se moral ob takšnih znakih zgoditi v šestih urah. Zato smo res veliko dežurali pri njej, pravzaprav na dve uri, tudi ponoči. Prvi mladič se je skotil okoli osmih zjutraj. Pomagati smo mu morali na svet. Potem je kobila kar potresavala in brat Aleš je z roko zatipal glavico še enega mladiča, tako je drugi na svet pogledal četrt ure pozneje,« se je sobotnega jutra spominjal Mitja. 
Seveda je bila v hlevu številna ekipa, glavna babica je bil Ciril Rabzelj iz sosednje vasi, po telefonu pa je z nasveti pomagal veterinar Aleš Činkole, ki je tudi prišel v Zameško. »Žrebiček, ki se je skotil prvi, je še manj vitalen. Kobila je mladiča skotila tri tedne prezgodaj, je pa za mladiča lažje, ker sta dvojajčna dvojčka, vsak je torej rasel v svojem rogu v maternici,« je pojasnil Činkole.

Mitja se s konjerejo ukvarja kakšnih 12 let. Pravzaprav je sprva začel skupaj z bratom Alešem, potem je dejavnost prevzel sam. Pri delu pomaga vsa družina, starši Ciril in Marjana, brata Aleš in Andrej, ter seveda partnerice, konje pa z zanimanjem opazuje tudi najmlajši član družine, 11-mesečni Jakob, sin Mitje in Urške. Sploh pa je pri Jordanovih pestro, ko je treba kositi in pospraviti krmo, kot je bilo na primer pred kratkim, ko je vreme postreglo z nekaj sončnimi dnevi zapored. 
»V enem dnevu smo pospravili 77 bal sena, naenkrat sem pokosil 11 hektarjev travnikov, in sicer na 15 parcelah,« je le en delovni dan opisal Dolenjec, ki ima v hlevu 10 plemenskih kobil slovenske hladnokrvne pasme norik. Takšne konje so imeli včasih za delo na polju, danes pa so jim v veselje. »Že moj dedek je imel v Regrči vasi ves čas konje in otroci smo k njemu hodili na počitnice. No, zdaj je star 82 let, konjev nima več, zato pa za vikende prihaja k nam. Doma smo imeli vsaj enega konja pri hiši,« je še dodal Mitja, ki je Piko kupil na Hrvaškem Brodu. Sicer so pri Jordanovih že odločeni, da bosta žrebici ostali doma, še prej jih čaka veliko dela, verjetno tudi hranjenje po steklenički.