FOTO: Oglejte si jaslice slovenskih rokodelcev

LJUBLJANA – V teh dneh se po različnih krajih Slovenije vrstijo številne razstave jaslic, ki prikazujejo prihod Jožefa in Marije v Betlehem in rojstvo Jezusa Kristusa.

V začetku decembra so v minoritskem samostanu na Ptuju odprli vsakoletno vseslovensko razstavo jaslic, lepo in bogato so spet pripravili v Veržeju, do konca leta se jih bo zvrstilo še nekaj. To nedeljo odpirajo še veliko razstavo v frančiškanskem samostanu na Sveti Gori nad Novo Gorico. Zanimive postavitve so se lotili v Solkanu, kjer so jaslice na ogled kar v izložbah trgovin, restavracij, frizerskih salonov in drugih lokalov.

Slovenski etnografski muzej (SEM) v Ljubljani je že nekajkrat gostil slovenske in tuje jasličarje, torej vse tiste ljubiteljske in poklicne umetnike, ki se ukvarjajo z izdelavo figur za prikaz Kristusovega rojstva. Tokrat so v razstavni hiši SEM na ogled jaslice sedmih slovenskih rokodelskih centrov.

»Božič ali sveti dan, kot ga imenujejo ponekod, je bil v četrtem stoletju določen za dan Jezusovega rojstva,« je ob odprtju povedala avtorica razstave mag. Adela Pukl, kustosinja SEM. »Pomembna sestavina praznovanja božiča je postavljanje jaslic v domačem in cerkvenem okolju ter na javnih krajih.«

Izdelovanje in postavljanje jaslic na Slovenskem ima dolgo tradicijo, ki jo ohranjajo tudi slovenski rokodelci. »Z domiselnostjo, idejami in pestrostjo uporabljenih materialov izdelujejo jaslice različnih dimenzij in oblik,« je dodala avtorica razstave. »Rokodelci segajo po naravnih in lokalnih materialih, kot so koruzno ličje, masiven bukov les, kamen, volna, platno, mavec, orehove korenine in niti. Materiale obdelujejo z različnimi tehnikami, kot so pletenje, rezljanje, brušenje, klekljanje, suho in mokro polstenje, rezbarjenje in klesanje.«

Z razstavo Jaslice slovenskih rokodelcev so želeli v SEM predstaviti bogastvo sodobnih oblik jaslic, ki temeljijo na tradiciji, ter izjemno spretnost in ustvarjalnost slovenskih rokodelcev. Ustvarili so jih mojstri iz sedmih od devetih rokodelskih centrov, povezanih v Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije.

Na razstavi sodelujejo rokodelci Zavoda Marianum ter centra domače in umetnostne obrti iz Veržeja, Rokodelskega centra iz Ribnice, Centra domače in umetnostne obrti in rokodelske zadruge iz Slovenske Bistrice, Rokodelskega centra DUO iz Škofje Loke, Društva rokodelcev Moravške doline in Rokodelske mreže Srca Slovenije.

»Izdelki niso prvič na razstavi v našem muzeju,« je ob odprtju povedala direktorica SEM Tanja Roženbergar. »Namreč, Slovenski etnografski muzej je bil soorganizator prvega slovenskega rokodelskega festivala v začetku oktobra. Takrat smo slišali veliko obljub, kako se bodo stvari na tem rokodelskem področju izboljšale. Upam, da bomo v prihodnjem letu pod našo streho spet videli veliko zanimivega.«

Med razstavljenimi jaslicami so zagotovo največje tiste, ki jih je ustvaril domžalski rezbar Marijan Vodnik. Do zdaj je z dleti iz enega kosa lesa izrezbaril že več kot 40 jaslic, letos pa z njimi sodeluje na 18 razstavah od Veržeja do Solkana. Njegove jaslice so zgodba o Sveti družini, pastirjih, ovcah, volu in osličku ter drugih elementih. »Ta zgodba je nastala iz korenine in dela debla oreha, ki je zrasel na Koroškem. Drevo je bilo staro kakšnih 150 let, nato so ga požagali in izruvali. Prijatelj je korenino naložil v avto in mi jo pripeljal v Domžale. Dejal mi je, da mi jo namenja za življenjsko delo. V začetku sem še razmišljal, kaj bi lahko nastalo iz tega, ko pa sem jo pošteno očistil, sem kmalu spoznal, da si zasluži zgodbo o naših koreninah, o naši preteklosti in izvoru vsega,« sklene Vodnik.

Še nekaj: letos se je v SEM sklenil evropski projekt Prilagoditev kulturne dediščine ranljivim skupinam. »Pripravili smo vrsto vsebin, tako da je zdaj SEM še dostopnejši tudi za tiste, ki morda potrebujejo posebne vsebine in prilagodljive programe, in kar je še posebno zanimivo, dostopnejši je tudi za slepe in slabovidne,« je še povedala direktorica muzeja Roženbergarjeva. »Tako si lahko zdaj ogledajo tudi razstavo jaslic slovenskih rokodelcev.« Na ogled bo do 17. januarja.