GORNJA RADGONA – Zdravko Preradović, rojen v bosanski Derventi, je bil dolgoletni natakar v znanih ljubljanskih gostiščih, denimo pri Čadu, v Mačku, Hotelu Ilirija itd. Pozneje je imel v Gornji Radgoni okrep- čevalnico. »Sicer pa že 23 let živiva tu,« pove in pogleda svojo Radgončanko Mileno. Ta je iz družine Potočnikovih s tamkajšnje Trubarjeve ulice. Zadaj za hišo imajo velik vrt, kjer Zdravko rad peče na žaru. Do kleti in njihovega vrta, kot nas seznanita, lahko dostopata le po dovozni cesti, ki so jo, Potočnikovi, denimo, s svojim dvometrskim pasom pred več kot 40 leti podarili gornjeradgonski občini v javno dobro. Tega dostopa zdaj nimata več! »Pa saj niti ene šajtrge ne morem več legalno pripeljati,« je jezno zamahnil 59-letni Preradović. Zgodilo se je namreč, da je spodnji sosed Franc Mauko, do katerega prav tako vodi omenjena dovozna pot, 29. julija 2015 podal na radgonsko občino vlogo za odkup zemljišča. Milena in Zdravko zatrjujeta, da s tem nista bila seznanjena ter da so občinarji odločali na podlagi vloge, v kateri naj bi bilo več neresnic. Mauko je v vlogi takrat zapisal: »Gre za nekategorizirano pot v lasti občine, ki v naravi predstavlja dovoz do moje hiše. To pot že leta vzdržujem in skrbim tudi za kidanje snega v zimskem času. Na podlagi navedenih dejstev in še posebno dejstva, da pot vodi izključno do moje hiše, vljudno prosim, da mi omogočite odkup predmetne poti.«
Ukinitev javnega dobrega
»Namesto da bi imela midva predpravico, da jo kupiva, sva slednjič ugotovila, da sva, ne da bi naju kdo opozoril, pa saj še geometra nisva videla, ostala na lepem brez edinega dostopa,« pove Preradović. Še več, občinski svet je že 12. novembra 2015 sprejel sklep, da se nepremičnini »ukine status grajenega javnega dobrega lokalnega pomena«. Zapisali so, da »navedena nepremičnina v naravi predstavlja nekategorizirano dovozno pot do izključno enega stanovanjskega objekta in nima javnega statusa in tudi ne predstavlja take javne infrastrukture, ki bi služila vsem javnim uporabnikom«, zato je parceli tedaj prenehal status javnega dobrega. Pod odločbo sta se podpisali pravnica Valerija Frangež in direktorica občinske uprave Tatjana Fulder, pod namero o sklenitvi pogodbe za prodajo nepremičnine pa tudi župan Stanislav Rojko. Zdravko in Milena imata ves čas občutek, da se je zadeva sprejemala skorajda v nekakšni tajnosti. Šele pozneje sta izvedela, da je občina to namero objavila – tudi na svoji spletni strani. »Niti sanjalo se nama ni!« Takrat sta izvedela še, da naj bi prišla nekakšna strokovna komisija in ugotovila, da dovozno pot koristi zgolj Mauko. Preradović je zato še enkrat zgolj jezno zamahnil: »Čeprav sem jo jaz asfaltiral in gramoziral?« Ter: »Le kako, da niso videli mojega dvorišča?«
Sosedsko žuganje
Še posebno ga je poparilo, ko naj bi Mauko v začetku marca lani stopil do njega in mu požugal s kupo-prodajno pogodbo, v kateri jasno piše, da je za 973,97 evra postal lastnik sporne parcele (poti). Šele takrat je menda Zdravko izvedel. Ker odtlej nima več miru, je zaradi nelegalne prodaje dela ulice ovadil vse po vrsti, župana, podžupana in še v. d. direktorja občinske uprave Vladimirja Mauka, Frančevega sina. Kriminalistom je vse skupaj pojasnil takole: »V začetku marca 2016 mi je sosed mahal z dokumentacijo in grozil, da se ne smem več voziti po cesti do svoje kleti. Povedal mi je še, da jo je kupil za 4000 evrov. Odgovoril sem mu, da to ni res, saj ceste ne moreš kupiti. Naslednji dan sem šel k podžupanu Žinkoviču in ga vprašal, kako je lahko sosed kupil občinsko cesto. Povedal mi je, da bo preveril, ali je bil postopek zakonit. Naslednji dan sem šel spet do njega in mi je povedal, da je bil postopek odkupa ceste zakonit in da v zvezi s tem ne more več storiti nič. /…/ Zanimivo je, da je sosed najprej dal vlogo za odkup te ceste, šele nato pa se je uredil izbris te ceste iz občinskega javnega dobrega, namreč, prej občina sploh ni prodajala te ceste. To pomeni, da se je cesta prodala njemu zaradi poznanstev. /…/ Ko sem župana opozoril na nepravilnosti v zvezi s prodajo te ceste, je povedal, da bo postopek razveljavil, vendar se to do danes še ni zgodilo …«
Odločalo bo tožilstvo
Zdravko Preradović je 11. aprila letos iz Murske Sobote prejel obvestilo o zaključku policijske preiskave, pod njega se je podpisal višji kriminalistični inšpektor Bojan Rous: »Sporočamo vam, da smo na podlagi preiskave suma kaznivega dejanja podali na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti poročilo v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po čl. 258 KZ-1.« Ali je občinski svet, ko je na podlagi domnevno lažne vloge tako na hitro ukinil status javnega dobrega lokalnega pomena in občinsko pot potem tako iznenada spremenil v zasebno, s tem pa Zdravka in Mileno prikrajšal za elementarni dostop do njunega, res postopal nevestno ter morda celo koruptivno oziroma nepotistično, odločajo na tožilstvu v Murski Soboti. »Gre za zadevo, pri kateri je župan s sklepom z dne 3. 5. 2016 določil, da se opravi interni nadzor nad postopki prodaje zemljišča parc. št. 1105 k.o. Gornja Radgona,« so nam sporočili z Občine Gornja Radgona. Komisija za nadzor je potem pripravila poročilo o nadzoru prodaje tega zemljišča, v katerem ugotavlja, »da je postopek prodaje potekal v skladu z veljavno zakonodajo in da ni bilo narejenih nobenih postopkovnih nepravilnosti«. Komisija je resda ugotovila, da se je dostopnost do dela parcele nekoliko zmanjšala, a ta ni bila onemogočena.
