LJUBLJANA – Ulice v prestolnici so se včeraj sončile v dobri volji in bile polne s cvetjem obdarovanih žena, nekdanja misica in potem gostinka Zlatka Olah pa je za praznik žena napovedala javni samomor z zažigom, in to pred očmi ali vsaj v neposredni bližini predsednika Boruta Pahorja, pred predsedniško palačo na Erjavčevi 17.
Olahovo z družino, s hčerko in dvema mladoletnima vnukoma, so leta 2014 deložirali iz njenega trisobnega stanovanja, in sicer zaradi nekaj tisoč evrov dolga. Zaradi tega zdaj životari v kletni garsonjeri v Piranu, prepričana, da so jo načrtno uničili ter da je bil sodni postopek nepošten. Od takrat protestira in zahteva revizijo sodnega postopka.
»V Sloveniji lahko sodnik naredi napako, a potem nastrada državljan. To se je zgodilo meni in sodnica bi moj dolg poplačala že, če bi prodala samo garažo, zdaj pa ni nobene institucije, ki bi to napako popravila. Vsi si podajajo moja pisma in se zgovarjajo na druge, mene in moje stiske pa nihče ne vidi in ne sliši. Niti danes ni nikogar tu, saj vidite. Nikogar v tej državi ne briga, če se komu godi krivica. Vse so mi vzeli, doživela sem toliko sovraštva, da nimam več kaj izgubiti. Dovolj imam tega, v avtu imam pripravljeno vse, da tudi storim, kar sem obljubila,« pripoveduje 56-letna Rominja, rojena v Lendavi, ki že 37 let živi na Obali.
Res je, razen dveh novinarjev in 11 policistov je ob deseti uri, ko je Olahova napovedala svoj poslednji nagovor, preden bi se sežgala, vhod v predsedniško palačo sameval, le nekaj delavcev, ki so se vračali z malice, se je spraševalo, kaj se dogaja. Kot da nikogar v resnici ne briga stiska, ki je nekoč poslovno žensko pripeljala do tega, da javno protestira na ulicah Pirana in da mora celo groziti s skrajnim dejanjem, samomorom.
Nekaj po deseti uri so se odprla vrata predsedniške palače in vodja predsednikovih varnostnikov je Olahovo povabil v posvečene prostore. Peščici prisotnih je vidno odleglo, ko je Olahova, s šopkom narcis v roki, preklicala napovedani samomor, saj se je vendarle zgodilo, da jo bo sprejel predsednik. »To je prvič, da me bo sploh kdo poslušal in morda tudi upošteval! Borutu Pahorju sem že vsaj desetkrat pisala in protestirala tudi tukaj, v Ljubljani. Da me bo sprejel, je zame velik dosežek. Ne, ne bom se zažgala, zdaj se bom borila za pravice vseh Romov v Sloveniji,« je hitela pripovedovati, preden se je podala po stopnicah do Boruta Pahorja.
Pahor za revizijo
Med sestankom smo se pogovorili z nekaterimi, ki so jo prišli podpret. Anton Urbanija iz civilnega Iniciativnega združenja za nadzor institucij je prišel, ker po njegovem mnenju v primeru Olahove ne gre več za pravosodne napake, ampak za nasilje in kriminal nad njo. Blaž Ždrnja, nekdanji carinik iz Lucije, prav tako ponižan in razžaljen, saj ga prav tako čaka deložacija, je prepričan, da je šlo za nepošteno sojenje in da bi moral obstajati način, da se določi in ugotovi, kdo je za to odgovoren. Prišla sta tudi Zlatkina soseda iz bloka, iz katerega so jo deložirali, Bata Stepanov in Fredi Cvitan Rici, seveda pretresena nad usodo Zlatke Olah. Njeno agonijo spremljata že dolga leta. »Namesto da bi Zlatki in njenim pomagali, so jih vse zmetali na cesto. Zraven sem bil, okoli 40 policistov je bilo, in ko jim nisem pustil do njenega stanovanja, so me tepli s pendreki. A to ni problem, hudo je, da so jo z vnuki vred kar vrgli na cesto,« pove Stepanov. Podpornikom se je pridružil nekdanji major Ladislav Troha in izpostavil, da so poleg nje iz stanovanja vrgli tudi otroke. »Tri in devet let sta imela otroka, ko so jih zmetali na cesto. To je protiustavno in proti vsem konvencijam. Če bi bili socialna država, bi jim moral pomagati CSD, ne pa da je policija dobila ukaz, da stori to, kar je,« je povedal.
Pol ure zatem, ko jo je sprejel predsednik, je Olahova izstopila iz palače in povedala, da je s sestankom zadovoljna. Borut Pahor ji je namreč obljubil, da bo ukrepal in spodbudil pravosodje, da se naredi revizija njenega postopka. »Ne bom rekla, da sem zadovoljna, sem pa pomirjena, ker se je to zgodilo. Počakala bom mesec dni, in to sem mu tudi povedala, potem pa bomo videli, ali bo predsednik držal besedo.«