ZGORNJI JAKOBSKI DOL – Jutri, 7. marca, bo peti rojstni dan praznoval Anej Bratuša, ki smo ga spoznali pred enim letom, ko je potreboval pomoč dobrih ljudi za stroške nujnih operacij v Nemčiji. In dobra vest je, da se bo njegovo zdravljenje v otroški ortopedski kliniki v bavarskem kraju Aschau im Chiemgau kmalu končalo. Po dveh operacijah, ki ju je prestal lani, sledi le še finiš, pravi njegova mama Petra, nemški zdravniki pa so prepričani, da so odpravljene težave pri malčku, ki je zaradi prirojene okvare obeh stopal shodil šele pred enim letom. Kmalu naj bi torej korenjak zaživel povsem normalno.
Za Anejeve ortopedske pripomočke iz Nemčije ter za terapije Bratuševi potrebujejo še 2000 evrov. Preko Nadškofijskega Karitasa v Mariboru imajo odprt posebni TRR, na katerem upajo pomoč vseh tistih, ki so zmožni pomagati, in se tem v isti sapi tudi že zahvaljujejo: TRR SI56 2410 0888 888 889 Sklic: 00 292141. Namen: pomoč Aneju Bratuši. |
Le še kontrole in terapija
Aneja smo obiskali v domačem Zgornjem Jakobskem Dolu, kjer živi z mamo, očetom Brankom, sestrama, 16-letno Tanjo in 14-letno Anemario, sedemletnim bratcem Tajem in babico Ido. Fantič nasmejan teka po dvorišču, bo pa potreboval še nekaj terapij in pomagalo mu bo tudi posebno kolo, ki ga je dobil prek zavoda Soča.
Nemškim zdravnikom je torej uspelo »popraviti napake mariborskih, ki so Aneja zdravili več let, a očitno ne pravilno«, je prepričana njegova mama. »Operacija desnega stopala je bila aprila lani, tri mesece pozneje pa je uspel poseg tudi na levem stopalu. Zdravljenje na Bavarskem je obakrat potekalo dva tedna. Na njegov rojstni dan se znova odpravljamo v Nemčijo na kontrolni pregled, do takrat pa naj bi za Aneja pripravili določene medicinske pripomočke, ki mu bodo v pomoč ob vsaj še enoletni terapiji.«
Vse do poroda je bilo videti, da bo z njim vse v najlepšem redu. »Šok pa je sledil takoj po rojstvu,« se spominja Petra. »Imel je hudo prirojeno okvaro stopal in že četrti dan so mu na noge nadeli mavec. Vsak petek so ga odstranili in namestili novega. Štiri mesece smo torej vsak petek zaradi tega obiskovali mariborsko bolnišnico.«
V starosti tri mesece je Anej prestal prvo podaljševanje ahilove tetive, pri šestih mesecih še eno, pri letu in pol že tretje. »Zadnja ekstenzija tetive je bila poleti 2014, čemur se nemški zdravniki, ki so oktobra 2015 podali drugo mnenje, niso mogli načuditi. Podaljševanje se namreč sme po prepričanju tamkajšnjih ortopedov opraviti največ dvakrat, saj sicer obstaja velika verjetnost, da se tetiva pretrga. O tem kajpak prej nisem vedela ničesar, zaupala sem našim specialistom, čeprav sem pred Nemčijo za drugo mnenje zaprosila tudi v Ljubljani, kjer pa so menili enako kot Mariborčani.«
izdelan iz neprimernih in cenenih materialov.
Ali so bile po posegih v Sloveniji vsaj kake spremembe? »Če že, le na slabše. Stopalo je imelo poslabšano lego za pet stopinj.« Anej pa je še pri 15 mesecih samo sedel, ni se plazil, obračal ali hodil. Njegove deformirane nogice so bile dan in noč v težkih ortozah, in tako je bilo do tretjega leta, stanje pa se je le slabšalo. Mesec pred tretjim rojstnim dnem je shodil, toda običajne hoje ni zmogel niti leto pozneje, ko so le odpotovali v Nemčijo.
Začudeni nad slovenskim klumpom
Stroški obeh operacij in namestitve za malega pacienta ter njegovo mamo bi bili odločno preveliki za družinski proračun Bratuševih (na voljo imajo 800 evrov), že če odštejemo potne stroške in poznejše preglede, je bilo namreč treba nemški kliniki odšteti nekaj manj kot 15.000 evrov.
Kanček upanja, da bo sin le deležen pravilne pomoči, pa je Petra začutila v začetku lanskega leta, ko so dobri ljudje, tudi vi, spoštovane bralke in bralci prek Krambergerjevega sklada, zbrali dovolj sredstev za prepotrebna posega na Bavarskem. Priznani nemški specialist dr. Christian Multerer pa ji je kar takoj dejal: »Čas je za popravilo škode.«
Nemci so takoj odvrgli slovenski medicinski pripomoček ortozo za stopalo, ki naj bi bil izdelan iz neprimernih in cenenih materialov. Ko so ga videli nemški specialisti, so baje le debelo zazijali: »Kakšen klump pa je tole?« Tak, ki je po večini izdelan iz polipropilena in polietilena in v resnici menda nima nobenega pozitivnega učinka. Kaj so dali otroku na noge, pove tudi primerjava, da so take ortoze v Sloveniji vredne 700 evrov, v Nemčiji pa so narejene iz visokokakovostnih materialov in stanejo 6160 evrov. Posebni čeveljci za dečka so pri nas 120 evrov, v Nemčiji pa 284.
Hvaležni
Tudi o težavah, povezanih z zavarovalnico, nam je nekaj besed povedala Petra Bratuša, saj ne le da od plačila operacij v tujini ni bilo nič, zapletalo se je tudi v zvezi s pripomočki, ki bi jih hitro rastočemu otroku morali pogosteje menjavati. Še vedno boli dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ko so jih zaprosili za financiranje operacij v Nemčiji. »Po moji prošnji za plačilo posega v tujini, ki je poslednje upanje, da bi Anej normalno hodil, so zaprosili za izvedeniško mnenje naših zdravnikov, pisali o možnosti operacij v domovini, tako da bi najprej operirali mehka tkiva v nogah, čez leto ali dve – saj se ne mudi – pa bi se posvetili korekturi kosti.« Tak je bil torej odgovor naših uradnikov, s katerim so zavrnili plačilo pregledov in operacij v tujini.
A so Bratuševi kljub temu prišli do Nemčije in svarilo nemškega ortopeda je bilo več kot jasno: »Bodite previdni. Zavedajte se, da je treba opraviti dva posega, in to čim prej.« Sicer bo storjena nepopravljiva škoda, ki je zaradi specifičnosti deformacije pozneje ne bodo mogli več popraviti.
K sreči so dobri ljudje premagali naš togi in do bolnika neprijazni zdravstveni sistem. In sreča družine je zdaj neizmerna, vsi z Anejem na čelu pa so darovalcem kajpak še kako hvaležni. Prav tako se jim bodo še lepo zahvalili tudi za morebitne bodoče prispevke prek nadškofijskega Karitasa v Mariboru, saj za ortopedske pripomočke iz Nemčije in terapije potrebujejo vsaj še pet tisočakov.
