LJUBLJANA, ŠUŠI – Minule praznike je marsikdo izkoristil za dopust, bodisi je čakal na naši južni meji bodisi na mednarodnih letališčih, od koder so se nekateri napotili na oddaljene in eksotične lokacije. Med njimi tudi dva slovenska glasbenika, klarinetist Jože Kotar in violinist Črtomir Šiškovič. Oba sta izvrstna glasbenika, njun sloves seže daleč prek slovenskih meja. Odšla sta na nastop na prireditev Umetnost za mir, ki je potekala na južnem Kavkazu, v daljnem mestu Šuši v Gorskem Karabahu oziroma Artsakhu, kot se še imenuje dežela, kjer sta slovenska muzikanta godla za mir. Kdor poje, ne misli zlo, so nekoč naslovili film, a časi se spreminjajo.
Gorski Karabah je ozemlje na območju Azerbajdžana, zaradi katerega se dve (sosednji) državi, Armenija in Azerbajdžan, prepirata že od leta 1905, spopadi in pogromi pa so se dogajali prav v majhnem mestu Šuši, za katero je bilo prelito veliko krvi. Spor je poniknil le v obdobju Sovjetske zveze (pa še takrat so protestirali), nato pa so se leta 1988 začeli spopadi, ki so po nekaj letih prinesli neodvisno državo, ki je skorajda nihče na svetu ne priznava. Tako Armenci kot Azerbajdžanci si še vedno lastijo Gorski Karabah. Oboji izkoristijo marsikatero priložnost, da svetu povedo, čigav je Karabah – tudi tako, da na pesmi Evrovizije pokažejo karabaško zastavo in razjezijo drugo stran.
Gostovanje ali nelegalni vstop?
Kotar in Šiškovič sta odšla v Šuši na povabilo ministrstva za kulturo republike Artsakh oziroma Gorskega Karabaha, je poročala spletna stran Armenian News. Umetniški direktor festivala je bil italijanski pianist Luca Ferrini, ki je 27. aprila na odprtju nastopil s Kotarjem in Šiškovičem, napovedan je bil še nastop belgijskega čelista Sevaka Avanesyana. V nadaljevanju naj bi Kotar in Šiškovič dva dni gostovala na tamkajšnji glasbeni akademiji Stepanakert, 30. aprila pa se je dogajanje končalo z izvajanjem del klasičnih in modernih kompozitorjev na koncertu skupaj z mladimi gornjekarabaškimi glasbeniki. Pred koncertom je Ferrini sicer izrazil upanje, da z umetnostjo pripomorejo k miru v Artsakhu, a zgodilo se je nasprotno.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) opozarjajo na pomembno podrobnost: »Vsekakor je treba pred vstopom na sporno ozemlje, imenovano Gornji Karabah, najprej pridobiti soglasje Azerbajdžana. Če tega ne storite, Azerbajdžan to smatra za nelegalen vstop na okupirano območje.« MZZ na spletni strani sicer odsvetuje potovanja v regijo Gornjega Karabaha in vojaško okupiranega ozemlja okoli nje, ob tem pa še poudarjajo azerbajdžansko stališče, da je regija Gornjega Karabaha sestavni del njihovega državnega ozemlja.
Jože Kotar je v pogovoru za Slovenske novice potrdil, da je bil v Gorskem Karabahu: »Ni bilo težav na poti tja ali nazaj. O zadevi sicer ne bi govoril,« je bil kratek. Poskušali smo govoriti tudi s Šiškovičem, a odgovorov na naša vprašanja o njunem 3500 kilometrov oddaljenem nastopu nismo prejeli. Odziv pa je prišel z azerbajdžanske strani, točneje od odpravnika poslov na predstavništvu Azerbajdžana v Sloveniji Orkhana Hajiyeva: »Tudi mi smo izvedeli, da naj bi obiskala omenjeno območje in nastopala na koncertu Umetnost za mir. Če se to izkaže za resnično, bosta pristala na črnem seznamu in bosta v Azerbajdžanu persona non grata, torej nezaželeni osebi.«
Kršitelje dobili prek Interpola!
Njegovi rojaki so že nekaj dni prej naročili ambasadama v Sloveniji in Italiji, naj preverita, kako so glasbeniki »ilegalno obiskali okupirano azerbajdžansko ozemlje«, kot je sporočila njihova tiskovna agencija Interfax. Hajiyev pravi: »Kot odpravnik poslov tukaj sem ju prosil, da pojasnita svoje dejanje, ali sta se in zakaj sta se udeležila dogodka. Želimo slišati pojasnilo, saj se potem še lahko izognemo uvrstitvi Slovencev na črni seznam. Morata pa se zavedati, da sta storila napako. Gre za kaznivo dejanje in želim, da to razumeta,« je jasen Hajiyev.
Tovrstni incidenti s tujci se dogajajo, še pravi. Kršitelji imajo možnost pojasniti svojo plat zgodbe, če za omejitev niso vedeli ali da so bili denimo manipulirani – po razjasnitvi okoliščin se je mogoče celo izogniti uvrstitvi na seznam: »Če pa se izkaže, da gre za namerno in zavestno dejanje, se jih obravnava kot kriminalce.«
V bližnji preteklosti so za nekaterimi kršitelji razpisali celo mednarodne zaporne naloge, decembra lani so Belorusi aretirali (in izročili Azerbajdžancem) blogerja Aleksandra Lapshina, ki ga čaka sojenje. Resda pa Lapshinu – ob večkratnih nelegalnih prestopih gornjekarabaške meje – pripisujejo tudi podporo separatizmu v javnih nastopih, o čemer v zvezi z našima glasbenikoma ne poročajo. Tudi Kotarja smo v našem kratkem razgovoru povprašali, ali je slišal za prepoved obiskovanja Gorskega Karabaha brez azerbajdžanske privolitve. »Ne vem, se ne mislim veliko s tem …« se je ustavil sredi stavka; nemara si kakšnih pretiranih preglavic ne obeta. Vsaj zaenkrat si jih še ni... ¾