LJUBLJANA – V prihodnjih mesecih se obetajo spremembe tobačne zakonodaje, saj morajo Slovenija in ostale članice EU najkasneje do 20. maja letos v svoj pravni red prenesti evropsko tobačno direktivo. Ta pa bo, če bo sprejeta, kar znatno spremenila trenutno ureditev na področju prodaje tobaka in tobačnih izdelkov. Prav jutri bo o tem na novinarski konferenci govorila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Spremembe tobačne zakonodaje pripravljajo na ministrstvu za zdravje, naši viri pa pravijo, da v postopek priprave sprememb ni bil vključen noben koalicijski partner. Kljub temu so predstavniki ministrstva za zdravje v zadnjih tednih izpostavljali nabor ukrepov, s katerimi želijo omejiti uporabo tobaka in tobačnih izdelkov.
Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja znašajo 1,8 milijarde evrov, medtem ko s trošarinami v proračun dobimo okoli 400 milijonov evrov.
Z novim zakonom bi po predlogih uvedli:
– velika slikovna in besedilna zdravstvena opozorila,
– prepoved značilnih okusov cigaret,
– strožje obveznosti poročanja o sestavinah in emisijah tobačnih izdelkov za proizvajalce in uvoznike tobačnih izdelkov,
– strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki,
– celovito ureditev elektronskih cigaret, novih tobačnih izdelkov in zeliščnih izdelkov za kajenje,
– prepoved prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov prek spleta.
Uvedli pa bi tudi:
– Popolno prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobaka in tobačnih izdelkov: prodajalci bi jih morali po novem hraniti tako, da niso vidni niti dostopni javnost, vsako prodajno mesto pa bo moralo biti opremljeno z napisom, da prodajajo tovrstne izdelke. Popolno prepoved oglaševanja na prodajnih mestih brez izjem ima okoli 36 držav, med njimi so Islandija, Norveška, Poljska, Turčija, Nova Zelandija.
– Licence za prodajanje tobaka: te bi izdajale upravne enote, stala pa bi 200 evrov letno. V primeru kršitev bi se lahko odvzela.
– Prepoved kajenja v zasebnih vozilih v prisotnosti mladoletnih oseb.
– Prepoved prikazovanja in uporabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov v medijih.
– Enotnost embalaže za cigarete in tobak za zavijanje: to pomeni, da bo morala embalaža tobačnih izdelkov imeti poleg slikovnih in besedilnih zdravstvenih opozoril, ki jih predpisuje direktiva, tudi z zakonom predpisano barvo škatlice in obliko zapisa blagovne znamke oziroma vrste cigaret ali tobaka za zvijanje. Zakon bo določal tudi videz vsake posamezne cigarete. Kot primer dobre prakse navajajo Avstralijo (to so storili leta 2012), kjer se je po podatkih tamkajšnjega ministrstva delež kadilcev, ki kadijo vsak dan, z uvedbo enotne embalaže zmanjšal za s 15,1 odstotka na 12,8.V istem obdobju se je starost najmlajših kadilcev zvišala s 14 let na 16. Ministrstvo pa v predlogu ne navaja, da se je od leta 2012, tako kažejo podatki KPMG, črni trg tobaka povečal. Če je leta 2012 znašal 11,5 odstotka vse porabe, je leto kasneje 13,5 odstotka, leta 2014 pa že 14,5 odstotka (razlika več kot tri odstotne točke!).
– Izenačitev obravnave elektronskih cigaret z ostalimi tobačnimi izdelki.
Še en zamujeni rok?
Nekateri poznavalci izpostavljajo, da Slovenija želi še bolj zaostriti tobačno zakonodajo z ukrepi, ki jih EU ne zahteva od nas. Pri tem omenjajo enotno embalažo in uvedbo licenc ter opozarjajo na roke, ki so potrebni za sprejem direktive. Namreč, postopek, ki ga ta ukrep predvideva, naj bi trajal do šest mesecev, saj mora država članica o nameri uvedbe enotne embalaže naprej obvestiti EU oziroma Evropsko komisijo ter pripraviti podroben načrt oziroma argumentacijo, kako bi tovrsten vplival za izboljšanje zdravstvene slike države.