MEDVODE – V Osemenjevalnem centru Preska pri Medvodah, kjer v velikih, zračnih hlevih redijo od 40 do 50 plemenskih bikov, so spet pripravili tradicionalni dan odprtih vrat in na njem predstavili svoje najboljše plemenske živali. Osemenjevalni center, ki deluje v sklopu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ima 32 hektarjev lastnih travnikov in njiv, na katerih pridela tako rekoč vso krmo za najboljše živali v Sloveniji.
Domača rjava pasma
Slovenskim živinorejcem center kot strokovna ustanova že več kot 40 let pripravlja seme najboljših živali v Sloveniji.
Redijo bike mlečne rjave in črno-bele pasme, med mesnimi pasmami pa bike charolais (izvirajo iz Francije), limousin in belgijsko belo-plavo govedo. V zadnjem času imajo tudi bikce slovenske avtohtone bohinjske kravice cike, ki se je po kmetijah spet lepo namnožila.
Biki na Preski so potomci najboljših slovenskih krav in bikov ter najboljših svetovnih plemenjakov.
Letošnji jesenski dan odprtih vrat so zares lepo pripravili. Kmetje, rejci, strokovnjaki in tudi nekaj sedme sile so se posedli v pripravljen šotor, delavci vodniki bikov so mogočne živali vodili v mini areno in z njimi naredili nekaj krogov, zraven pa smo poslušali komentar strokovnjaka za vsako pasmo posebej.
Najprej so se zvrstili biki naše stare domače rjave pasme, kravice te sicer univerzalne švicarske pasme po domače imenujemo sivke. Kot smo izvedeli, je bila to včasih univerzalna, kombinirana mlečno-mesna pasma, po naravi zelo skromna in obvladljiva, ki je zlahka preživela v zahtevnem predalpskem okolju. Pred desetletji so jo zlasti v Sloveniji selekcionirali na mlečno pasmo, danes pa je spet vse večje povpraševanje po univerzalni pasmi.
Danes imajo na Preski kar 11 bikov rjave pasme, največ, kar 30, je seveda črno-belih, nato pa še sedem limousincev, trije mogočni beli charolaisi in en bik belgijskega plavega goveda. Poleg tega so še štirje bikci cike.
Ko se sprehodi dobra tona mesa
Ni treba poudarjati, da so daleč najbolj simpatične živali prav naši rjavci.
Globoko smo zadihali pri mesnih pasmah, pri katerih sta seveda pomembni teža in omišičenost telesa. Občudovanje je pobral mladi, elitni charolais bik Senko, žival večjega okvira, ki daje odlično omišičene potomce in tehta nič manj kot 1100 kilogramov.
Zanimivo je, kako vodniki bike umirijo in pripravijo na razstavo. Ker gre za sila močno in potencialno zelo hitro in nevarno žival, spomnimo, pred dnevi je bik na Kozjanskem pomendral sina in očeta, je treba biti pri delu zares previden in izkušen. Hlevarji oziroma vodniki bikov na Preski si bodo svojo pokojnino zares zaslužili!
Tokrat so predstavili 28 živali, z izjemo enega bolj energičnega bikca, ki je na povodcu malce poskočil in zaplesal, so bile živali presenetljivo mirne.
Na izhodu iz hleva so biki čakali v vrsti, uslužbenka centra Tanja Klun je vsakega malce počohljala in nato so zelo pohlevno sledili vodniku na razstavo.
Izvažajo tudi na Nizozemsko
Kot nam je povedal vodja centra mag. Janez Kunc, prodajo 220.000 odmerkov semena na leto, od tega jih 60.000 izvozijo, največ na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino, a odpira se jim tudi Nizozemska, ki ima verjetno najboljše tovrstne ustanove na svetu, kar je za center na Preski svojevrstno priznanje. Čeprav je ponudbe semen na trgu dovolj, se zdi, da se zaupanje v domače seme spet povečuje. Lahko se pravzaprav vprašamo, zakaj bi nemški ali nizozemski biki naskakovali naše krave, če imamo pa svojih dobrih dovolj. Poleg centra na Preski imamo še osemenjevalni center na Ptuju in v Murski Soboti, in vse tri je treba nujno obdržati, sicer bomo morali še seme uvažati. In potem bomo postali hlapčevsko odvisni in je seveda konec... Zgolj v opomin tistim, ki trobezljajo in sveto prisegajo na trg.
Ob koncu smo videli za laike največjo zanimivost, bika Tresorja belgijske belo-plave pasme, pravo mašino, ki je bil ustvarjen za prirejo mesa. Bik ima namreč podvojeni ritnici. Izvedeli smo, da je bila to pravzaprav genska napaka, a so rejci to izkoristili, da na živali prirašča še več mesa.
Ob šotoru so obiskovalcem pripravili obed, gospa Janja je gostom prijazno postregla z govejmi hrenovkami, prijal je tudi kozarec točenega piva.