Z jutrišnjim pokopom pusta bodo v Cerknici, enem od večjih pustnih središč pri nas, sklenili letošnje pustne norčije. V sončnem vremenu si je blizu 20.000 ljudi ogledalo veliki pustni karneval z vsemi priljubljenimi liki, velikimi figurami in gostujočimi maskami.
Prireditve so se začele minuli četrtek z žaganjem babe in odprtjem fotografske razstave, zdajšnji župan Marko Rupar pa je oblast in nekaj denarja v občinski blagajni predal Butalcem, ki so zasedli svoje nove začasne položaje.
Nove maske
Letos so v Cerknici osrednjo pozornost namenili polhom, saj so tudi nedeljski karneval naslovili Polh v škrini. Notranjski gozdovi so s polhi precej dobro založeni. Tudi Butalci so slišali, da je to zalego mogoče uloviti pa iz nje kučme, plašče, kast in golaž narediti. Pozanimali so se o tej polhariji in izvedeli, da se polhe lovi s t. i. škrin'cami. Ker pa Butalci nikakor niso malenkostni, so se odločili, da jih bodo najprej napitali, da zrastejo, da jih bodo lovili kar s ta velikimi škrinami, kot narečno pravijo zamrzovalni skrinji ali zamrzovalniku. »Pa bo polh sit in njegova žena debela,« so še povedali brihtni Butalci. To so res storili. Kar jim je od zajtrka, kosila in večerje ostalo, so Butalci znosili v gozd, da bi se polhi poredili. Polhov pa ni bilo treba dvakrat prositi, da so zagrizli v obilje, ki jim ga je namenila višja sila.
Poleg te novosti so v Cerknici v pripravah na letošnjega pusta postorili marsikaj. Tako kot so lastovke znanilke pomladi, tako je Dušan Petrič, predsednik pustnega društva, znanilec pusta. Ko ga vidijo, kako po Cerknici nori s svojo aktovko, se celo tisti najbolj pozabljivi spomnijo, da je pust blizu. Pa smo ga povprašali o novostih letošnjega karnevala. »Saj je vsako leto kaj novega,« je odgovoril. »Letos so to na primer nove butalske maske, ki smo jih naredili na delavnici, ki smo jo organizirali skupaj z Notranjskim parkom. Pa kostumi so bili obnovljeni, panglci, trakovi iz raznobarvnega krep papirja, prav tako. Veliko se dogaja.«
Zagon iz Zagona
In kaj vleče občinstvo v Cerknico, kamor na pustno nedeljo prihajajo ljudje iz vseh krajev Slovenije in celo iz Italije? Čarovnice s Slivnice in drugi mitološki prebivalci Cerkniškega jezera in kraškega podzemlja – coprnica Uršula, povodni mož Jezerka, žabec Brontoskok, jezerska ščuka, hudič s polhi in Butalci privabijo množico ljudi. Ti prihajajo predvsem zaradi karnevalskega vzdušja in pozabljajo na preostale pustne dogodke, od katerih imajo nekateri bistveno daljšo tradicijo. Znani nedeljski pustni karneval izhaja šele iz sredine 70. let 20. stoletja.
Cerknica je bila pustu vedno zelo naklonjena, saj je vzdušje vedno veselo, čeprav so imeli samo pogreb pusta. Kakšnih posebnih mask sicer ni bilo; ljudje so se namazali z barvami po obrazu, oblekli narobe obrnjen suknjič, in to je bilo vse. Leta 1975 so v Cerknico prišli ljudje iz Zagona, majhne vasi pri Postojni, in se pripeljali z maketo velike ladje. Cerknica je takrat ponorela.
Leta 1970 so ustanovili Pustni odbor, iz katerega se je pet pozneje razvilo Pustno društvo Cerknica, ki je pripravilo nedeljsko pustovanje. Spremljajoči dogodki, ki so razporejeni čez ves teden, ostajajo lokalnega pomena. Ljudje so se začeli dobro odzivati na Butalski parlament, danes pa Cerkničane in druge nasmeji TV Čohovo, zabavna in po butalsko satirična prireditev, na kateri si Butalci med drugim privoščijo politike in druge osebnosti, ki so tako ali drugače zaznamovali minulo leto. Tudi letos so z domislicami nasmejali polno dvorano kulturnega doma. Pri pustu naj bi šlo za kulturo smeha, Notranjci pa veljajo za zaprte ljudi, ki se ne znajo sprostiti. Na njihovo srečo je bil Fran Milčinski, avtor humorističnih pripovedi o Butalcih, rojen v Ložu na Notranjskem. Po njegovih zgodbah je nastala večja pustna skupina Butalcev v modernem duhu.
Konec s krofi in flancati
Na pepelnično sredo bo vsega konec, mastne hrane, krofov, ocvrtih mišk in flancatov. »Kar je trejba, je trejba,« po notranjsko zavijejo v Cerknici. »Tudi tokrat bomo morali na pepelnično sredo našega dragega pusta pokopati. Umrl bo od dolgčasa, ko si bo na pustni torek ogledal ponovitev TV Čohovo.«
Pustni pogreb je najstarejša pustna prireditev v Cerknici in hkrati najstarejša premikajoča se pustna ulična predstava na Slovenskem z ognjeno-mokrim koncem. Baje so od pamtiveka kurili pusta na mostu. »Menjali so se pusti, ljudje, mostovi in države, a tradicija ostaja,« pravijo v pustnem društvu. »Letos bomo pusta na zadnjo pot znova pospremili izpred Pustne hale. Vežica se je v letu 2013 po dolgem času spet vrnila na začetek – k Žajfnici. Posmrtni ostanki bodo od tam potovali do mesta, kjer gre Cesta 4. maja čez Cerkniščico. Sledita seveda kurjenje in utopitev, da se iz ubogega Pusta iztisne še tisto malo življenja, ki bi v njem utegnilo ostati. Njegovi posmrtni ostanki bodo odplavali vse do Črnega morja.«
Pogreb pusta v Cerknico spet vrne posvetno oblast, saj se ji župan butalski v silni žalosti odreče. Ogenj, ki so ga na debeli četrtek coprnice prinesle s Slivnice, pa pogoltne vse, kar je ostalo od teden dni dolgega norenja.