TRADICIJA

FOTO: Na Robu zadišalo po najboljšem kruhu iz krušne peči

Objavljeno 13. december 2017 10.15 | Posodobljeno 13. december 2017 10.15 | Piše: Milan Glavonjić

V zadružnem domu so ocenili 36 vzorcev. Podelili štiri zlata priznanja, 21 srebrnih in 10 bronastih.

Ocenjevalna komisija je imela zahtevno delo. Foto: Milan Glavonjić

Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče, ki je bilo ustanovljeno 1998, so z Zvezo kmetic Slovenije pripravile drugo državno ocenjevanje kruha, pečenega v krušni peči. »Še nekaj gospodinj nas je na Velikolaškem, ki se peke kruha lotimo po starih receptih in se zavedamo svoje dolžnosti, da to prenesemo zanamcem,« je dejala Magdalena Peterlin, predsednica DPŽ Velike Lašče. Ne le po sveže pečenem kruhu, v prazničnih dneh iz kuhinj vrlih mojstric zadiši tudi po okusnih poticah in piškotih za najdražje. »Več nas je tudi mojstric peke poprtnikov ali župnekov, kakor se ta praznični kruh imenuje pri nas, verjetno pa nam je zaradi tega lažje šla od rok tudi peka kruha v krušni peči,« poudarja Magdalena.

Na ocenjevanju v zadružnem domu na Robu je bilo 36 vzorcev pečenega kruha, največ iz osrednje Slovenije. Komisija, ki so jo sestavljali Avgust Miklošič, Milka Debeljak in Margareta Damjanić, je podelila štiri zlata priznanja, 21 srebrnih in 10 bronastih.

Temperatura v peči se je dvignila do 200 stopinj, če bi bila nižja, bi bil hlebček mehkejši.

Ocenjevalci niso imeli lahkega dela, saj so morali z občutkom pretehtati vsak primerek; ocenjevali so obliko, barvo, videz in vonj skorje, videz sredice, povezanost skorje in sredice, njeno enakomernost in elastičnost in še kaj. »Izkušene gospodinje z dolgo kilometrino ob krušnih pečeh so že v mladih letih spoznale, kako pomembna je priprava peči za dober kruh,« je med ocenjevanjem navrgla Debeljakova.

»Recept za užiten krušni kruh, ki ga lahko uporabljamo pri vseh jedeh, je pravzaprav preprost. Testo sem za spoznanje tokrat nekoliko bolj zamesila, da je lažje vzhajalo. Na kilogram bele moke – drugače uporabljam tudi črno, rženo, pirino – sem dodala kvas in peščico soli, sladkorja pa le malo. Temperatura v peči, ki jo kurim z bukovimi drvmi, se je dvignila do 200 stopinj, če bi bila nižja, bi bil hlebček mehkejši,« je Zdenka Škrabec z Roba razkrila svoj recept.

Tam, kjer se še vali dim iz krušne peči, se pletejo najbolj žlahtne niti življenja. Tam je topel dom in razumevajoča družina. »Zato smo ponosni na naše podeželske ženske, ki po širni Sloveniji s pogledom v preteklost ne pokleknejo pod bremenom sodobne družbe,« se je Ireni Ule, predsednici Zveze kmetic Slovenije, utrnila misel ob pogledu na razstavljeni dišeči kruh iz krušne peči.

Deli s prijatelji