FOTO: Na priljubljeni planoti srečal medveda, ni ga dolgo gledal

RAŠICA – Navkreber je poganjal gorsko kolo 58-letni Igor Mlakar iz Mengša, pot ga je vodila iz domačega konca na Rašico. Prečil je Šinkov Turn, nato pa sredi torkovega popoldneva obstal. »Skoraj rutina je, da se peljem mimo skakalnice, potem gor na rašiški stolp in potelovadim. Sledi spust nazaj in to večinoma snemam. Peljem se mimo hiše naše ambasadorke v Nemčiji Marte Kos Marko, nato sledi vzpon do cerkvice. Tam se zaustavim in pri kolesu vedno dvignem sedež nekaj višje.« Prav tako je Mlakar storil v torek.

Prvič v življenju

»Gledal sem proti župnišču, a v tistem na desni zaslišal lomastenje v gozdu, tik ob parkirišču. Pogled sem usmeril proti kraju, od koder so prihajali glasovi. Čisto blizu sem zagledal medvedjega mladiča.« Ocenjuje, da bi mu bil visok do kolen: »Videl sem njegove prve šape in glavo.« Zastal mu je dih. »Potem sem samo pogledal, kako bom šel stran. Zapeljal sem se proti Šinkovemu Turnu.«

Rekreativni športnik je takoj pomislil, da mama mladiča ne more biti daleč stran. Srečanje, če bi prišel med njo in mladička, bi bilo lahko zelo neprijetno. Tudi tega, kje je drugi mladiček, ni vedel. »Po poti domov sem razmišljal, kako obvestiti kakšnega lovca. Žal jim nisem mogel posredovati informacije, lokalnih lovcev nisem našel. Malo pred sedmo zvečer sem pripeljal do kolega, pogovorili smo se in poklical sem na 112 ter jim dal podrobne informacije o lokaciji, kje sem ga videl.«

Mlakar je medveda srečal prvič v življenju, čeprav se gor na Rašico vozil s kolesom že dvajset let, tudi druge gorskokolesarske poti po gozdovih mu niso neznane: »Na Rašico so nam kolesarjem na razpolago štiri različne smeri. Na eni od teh je medvedko in oba mladiča, nekje med Rašico in Dobenim, teden prej opazil moj kolega.«
V ponedeljek, dan preden je naletel na mladiča, je Igor prav istega prijatelja povprašal, ali je varno iti na Rašico. »Seveda, seveda je varno, mi je rekel. No, pa sem na medveda naletel tudi jaz!« Igor je omenil, da je ob eni poti na Rašico že videti table, da je na območju medved. »Morda jih bodo zdaj namestili še na preostale.«

Uspavati in preseliti

»Rašica je le streljaj od Ljubljane, za medveda to ni velika razdalja. Včeraj je po poti, kjer sem kolesaril, šel znanec z ženo. Povedal mi je, da če bi se to zgodilo na Rožniku, bi takoj naredili red. ​Ko sem se peljal dol, sem srečal več kot deset kolesarjev, območje Rašice je precej obljudeno, tega se je treba zavedati. Žival, posebno medvedka z mladiči, se težko prestavi iz tega okolja, kamor je zašla.«

Meni, da bi lovci morali stopiti v akcijo in medvedko z mladiči najprej uspavati in potem preseliti: »Lahko bi jim ponudili mirnejše okolje, kot je to, kjer so zdaj.«
Naslednji dan je Mlakar s kolesom spet odšel na rekreacijo, a se je čez črnuški hrib odpeljal proti Medvodam in domov v Mengeš.
»Ne, ne! Dokler je medvedka z mladiči na Rašici, se z gorskim kolesom že ne bom peljal gor, čeprav sem prepričan, da bi medvedki s kolesom lahko ušel.« Nato se dobrodušni Mengšan prešerno zasmeji: »Idealna kombinacija ob srečanju bi bila, da bi se oba ustrašila in jo ucvrla vsak v svojo smer.« Nato pa pomolči in konča: »Vendar dvomim, da bi medvedka, ki ima mladiča, stekla v nasprotno smer kot jaz.«