DELO V TUJINI

FOTO: Na delo k bahrajnskemu princu

Objavljeno 10. maj 2017 23.46 | Posodobljeno 10. maj 2017 23.48 | Piše: Drago Perko

Borut Škedelj je 15 let skrbel za košarkarje Krke, po ponudbi rojaka Milana Eržena pa se je preselil v profesionalno ekipo Bahrain Merida, kjer je fizioterapevt in maser.

Ambiciozna ekipa je lačna dobrih izidov. Foto Facebook Team Bahrain Merida

Šport na Dolenjskem sta v minulih 30 letih krepko zaznamovala tudi kolesarstvo in košarka. Številni asi kolesa in žoge so šli v svet, v zadnjih letih pa tudi tisti, ki v ozadju skrbijo, da kolesarke in košarkarske ekipe brezhibno delujejo na cesti oziroma parketu. »Slovenci smo v tujini zelo cenjeni in spoštovani,« nam pove 44-letni Borut Škedelj, ki je bil leta 1997 fizioterapevt pri košarkarjih Krke, zdaj pa že pol leta deluje v profesionalni kolesarski ekipi Bahrain Merida Pro Cycling Team, ki jo finančno podpira država Bahrajn. Velik navijač kolesarjev je namreč tamkajšnji princ Naser bin Hamad Al Khalifa.

Vse je načrtovano

»Ravno sem se vrnil z dirke po Švici. Kakšen dan potrebujem, da pridem k sebi. Vtisi so izvrstni, v kolesarstvu sem našel nov izziv,« pripoveduje Škedelj. K sodelovanju v bahrajnski kolesarski čudež ga je nagovoril športni direktor Milan Eržen, s katerim se poznata že vrsto let. »V petih minutah sva se dogovorila. Zgodilo se je maja lani, decembra sem zapustil košarkarje. Našel sem tudi ustrezno menjavo, da klub ni ostal brez fizioterapevta,« nadaljuje. V KK Krka ga je nadomestil someščan Miran Kovačič, ki je nazadnje deloval v Domžalah. Priznava, da je imel v KK Krka dobro plačo, a mu je po 15 sezonah zmanjkalo motiva, zato ni več s takim veseljem prihajal na treninge in tekme. Sicer pa pravi, da med delom v košarki in kolesarstvu ni velikih razlik. »Tako v košarki kot v kolesarstvu sem predvsem servis,« je slikovit.

Delo pri kolesarjih je začel na dirki po Avstraliji (med 17. in 22. januarjem na Tour Down Under), nadaljeval v Dubaju, Španiji (Volta a Catalunya), Italiji (Tireno–Adriatico), nazadnje pa je bil v Švici. »To je drug svet. Organizacija je na najvišjem možnem nivoju. Vse je načrtovano, ničesar ne prepuščajo naključju. To je tako kot liga NBA, najvišji nivo,« Škedelj ne skriva navdušenja nad razmerami. »Masaža predstavlja petino vsega, kar počnem,« nam da vedeti, da je več kot le maser ali fizioterapevt.

Masaža je le del posla

Na klasični dirki so v ekipi štirje maserji, na večjih pet. Dela jim ne manjka: eden pripravi zajtrk za kolesarje, drugi počisti vozila, treba je pripraviti še pijačo in hrano za ves dan. Praviloma dva maserja odideta na okrepčilno postajo, eden dela na startu in cilju, četrti pa odpotuje v hotel, kjer bo ekipa prespala. Dneva seveda še ni konec: z zahtevne etape pridejo v hotel okoli 17.30, okoli 19. ure se začnejo masaže, ki trajajo vse do 22. ure. Potem Škedelj in ekipa poskrbijo za pranje dresov, jih posušijo in uredijo. Brez skrbi: pralni in sušilni stroj sta v kamionu, ki ga ima ekipa, ko je na poti, spremlja jih tudi poseben avtobus. V kamionu je priročna delavnica za mehanike, kjer oskrbujejo kolesa. Tako kamion kot avtobus imata majhno kuhinjo, avtobus pa se lahko pohvali še s fotelji in posebno sobo za sestanke. Vse skupaj je med mirovanjem parkirano in shranjeno v okolici Milana, kjer ima ekipa svoje skladišče in bazo.

Škedelj pove, da najprej dobijo načrt dela, v katerem je jasno zapisano, kdaj kdo s kom pride na dirko. S sodelavci ob tem dobijo še vse podatke in kontakte hotelov. Dva dni pred začetkom dirke športni direktor razdeli še konkretne naloge na dirki. »Ve se, kdo kje koga počaka in kdo koga masira. Seveda so mogoče tudi menjave, saj so nekateri kolesarji bolj vajeni mojih masaž. Tu imajo kolesarji svobodno izbiro. Bistveno je, da je masaža kakovostna,« nadaljuje Škedelj.

Slovenski pečat

Ekipa je zbrana z vseh vetrov, a kljub temu premišljeno, saj je vsakdo pripeljal koga, ki ga dobro pozna in mu zaupa. Slovenska linija je močna: šef ekipe je omenjeni Eržen, športni direktor Gorazd Štangelj, za odnose z javnostmi je pristojna Mateja Kos, maserji so Aleš Murn, Rok Novak in naš sogovornik Škedelj, Primož Šegina je mehanik, za zdravje kolesarjev skrbi priznani nevrokirurg dr. Marjan Koršič. Pedala vrtijo Borut Božič, Grega Bole, Luka Pibernik, David Per, Domen Novak in Jani Brajkovič. Škedelj se je v zadnjih mesecih naravnost zaljubil v kolesarstvo, zato bo naredil vse, da bi pogodbo, ki zdaj velja eno leto, podaljšal.

Pred kolesarskimi ekipami je vrhunec sezone. V petek se je začel Giro d´Italia, ki bo trajal do 28. maja. Med 1. in 23. julijem bo na sporedu francoska pentlja, med 19. 8. in 10. 9. pa še španska Vuelta. Škedelj bo zagotovo poleg v Franciji. »Toura se pa resnično veselim!« odgovori, ko ga vprašamo, ali bo na letošnji dirki vseh dirk. »Vem, da me čakajo naporni trije tedni. A za to se živi in dela,« nadaljuje Novomeščan, ki se v zadnjih mesecih pospešeno uči italijanščine. Ta je ob angleščini eden od pogovornih jezikov v ekipi. Doma zanj navijata hči Lara in sin Filip (trenira nogomet v NK Krka), v zadnjih mesecih pa kolesarstvo precej pozorneje spremlja tudi Borutov oče.

Začelo se je z oglasom

V maserske in fizioterapevtske vode je Škedelj prišel bolj po naključju. Leta 1993 je služil vojaški rok, potem pa prek študentskega servisa izvedel, da v Dolenjskih Toplicah iščejo maserja. Delo ga je navdušilo, hitro so ga priučili, potem pa se je izšolal in se zaposlil v Termah Krka v Šmarjeških Toplicah. S košarkarji je sodeloval od leta 1997, ko je srečal tedanjega igralca Leona Stipaničeva. Pobaral ga je, ali potrebujejo maserja. Stipaničev je o ponudbi obvestil tedanjega športnega direktorja Vlada Gavranoviča, ta pa je hitro našel skupni jezik s Škedljem, ki je od leta 2001 delal le v klubu. Ko je imel klub težave (v letih 2005 in 2006), je bil primoran odpreti lastni salon, ki deluje še danes. V minulih letih je sodeloval tudi z NK Bela krajina, RK Krka Novo mesto ter žensko nogometno in košarkarsko reprezentanco.

 

Deli s prijatelji