SVETI ŠTEFAN – Smo v času, ko na vrata pogosto trkajo domači gasilci in ponujajo svoje koledarje. Dekleta iz Prostovoljnega gasilskega društva Sveti Štefan so bila bolj domiselna. Odločila so se pripraviti koledar, na katerem bodo pokazala nekaj svoje mičnosti, hkrati pa poudarila privrženost gasilstvu v svojem kraju. Z gesto pravzaprav želijo pomagati svojemu društvu pri nakupu cisterne, za kar bodo potrebovali okoli 150.000 evrov. Vsega denarja samo s koledarjem, ki je že v tretjem ponatisu, kajpak ne bodo mogle zbrati, saj bi potlej vsak občan Šmarja pri Jelšah moral kupiti koledar in pol. Toda zdaj, ko je izdelek že tri tedne v prodaji, dekleta pa so uspešno prestala zadrege ob prvem fototerminu, so več kot zadovoljne, da so se odločile za ta korak.
»Ni bil naš namen izpostavljati se«
»Ko bi le pri meni gorelo,« pomisli marsikdo ob listanju koledarja s Svetoštefančankami. Vselej je nekaj mistike v tem, da se z zidu smejijo pomanjkljivo otekstiljena dekleta, posebno če opaziš znan obraz. »Vseh devet nas je domačink, vse smo prostovoljne gasilke in vrsto let se poznamo. Ni bil naš namen izpostavljati se. Pomagati želimo domačemu društvu pri nakupu cisterne. Hkrati smo se zelo zabavale, nobena ni profesionalni model,« pove Marjanca Žaberl, podpredsednica društva. Njena podoba krasi majsko stran koledarja. Gasilska kolegica Darija Kristan z marčne strani doda, da so se dekleta iz nekaterih drugih društev tudi že odločila za podoben korak, pa so si rekle, zakaj ne bi še same poskusile. »Smo še omahovale, tudi o nakupu cisterne se še ni toliko govorilo. Nato smo na občinskem tekmovanju, ko nam ni šlo najbolje, obudile zamisel. Na zaključku smo sklenile, da se lotimo projekta, takoj smo začele iskati fotografa, sicer spet ne bi bilo nič.«
Sveti Štefan šteje okoli 850 prebivalcev. V primerjavi z drugimi, nemara bolje razvitimi gasilskimi kraji, se ne morejo pohvaliti, da ima vsaka hiša vsaj enega gasilca. Bo pa vsaka gotovo imela vsaj en koledar z gasilkami. »Veliko smo se pogovarjale, kaj bodo rekli sovaščani. Živimo v tradicionalnem okolju in bile smo pripravljene tudi na negativne komentarje, kar smo vzele v zakup. Vsem tako in tako ne more biti vse všeč,« se spominja Darija, ki so jo tudi starši najprej povprašali, kaj bodo rekli drugi. V mislih so najbrž imeli povsem drugačne fotografije, zdaj pa so pozitivno šokirani. »Podobno so razmišljali tudi naši fantje, vendar zdaj jih drugi kličejo in jih sprašujejo, ali jim lahko priskrbijo kakšen izvod. Prodajamo ga samo po telefonu in prek spleta,« pove Marjanca.
Drugim, ki še omahujejo s podobnimi idejami, svetujejo, naj gredo čim prej v akcijo in naj ne razmišljajo preveč. Podobno so pred časom storili velenjski rudarji, ki so se fotografirali v spodnjem perilu, celjske košarkarice so šle še korak dlje. »Seveda nas je bilo sprva strah,« prizna Darija, »a zdaj se počutimo izvrstno. Snemalni dan je bil naporen, a vsaka je že pri sebi prej razmislila, kako se bo naličila in fotografirala. Največji problem so bile skupinske fotografije, saj si vselej katera ni bila všeč in ponavljale smo v nedogled. Druga druge smo imele dovolj in komaj smo čakale, da gremo vsaka na svojo stran. Smo se pa trudile, da ne bi bilo veliko dela z naknadno obdelavo slik, zato smo izbrale naravno okolje in sončen oktobrski dan.«
Fotografije v mejah dobrega okusa
Dekleta so prepričana, da so fotografije – z nekaj provokativnimi elementi – v mejah dobrega okusa in zato primerne za vsak prostor, ne zgolj za garaže, avtoservisne delavnice ali cenene mesnice. Marjana je koledar obesila v svoji sobi, drugega je oče izobesil na hodnik, da ga vidi vsak. Prav mogoče, da bo mama storila enako. Darija še omahuje med dnevno sobo in kuhinjo. Marjana, Darija ter kolegice Sonja, Mateja, Anita, Martina, Andreja, Barbara in Katja so stare od 18 do 35 let, s 55 gasilskih tekmovanj so prinesle 48 pokalov. »O erotiki se nismo niti pogovarjale, glavna tematika je gasilstvo in z goloto nismo želele pretiravati. Nismo punce, ki bi izzivale. Gasilski kolegi nas niso odvračali in šle smo samostojno. Predsednika društva smo sicer obvestile o nameri. Dejal je, da nas podpira in da je vse odvisno od nas, kaj in kako bomo storile,« še povesta Darija in Marjanca.
Fotograf Gorazd Eržen s pomočnico je vseeno imel precej dela, a tudi on je bržčas zadovoljen z rezultatom. Za prihodnost imajo dekleta že idejo. »Smo rekle, da bomo čez deset let vse skupaj ponovile na istem kraju in v isti opravi, pa bomo videle razliko.«
