FOTO: Med butarami in pirhi prvič zaigrala godba

SNOVIK – Teden dni pred cvetno nedeljo so bile butare iz bršljana še sveže in zadišalo je po pecivu in poticah. Tudi korenine hrena naznanjajo, da so prazniki pirhov, potic in slastne??unke pred vrati. »Noben praznik v naši tradiciji se ne obhaja tako slovesno kot prav velika noč,« je povedal predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar. »Vesel sem, da se je na naše povabilo odzvalo toliko naših članov in drugih, ki so popestrili ponudbo na velikonočnem sejmu v Snoviku. S tem bi radi spodbudili številne ustvarjalce Tuhinjske doline in drugih krajev kamniške občine k temu, da predstavijo, kar znajo, in, seveda, tudi kaj prodajo.«

V dolini, ki povezuje Kamnik z Vranskim, je na velikonočnem sejmu prvič javno zaigrala decembra lani ustanovljena Godba Tuhinjska dolina. Niti predsednik TD Ivan Hribar ni mogel skriti zadovoljstva nad njihovim muziciranjem: »Sprva je bilo v novi godbi le nekaj več kot deset članov, tokrat pa se je na prvem javnem nastopu predstavilo že več kot 30 godbenikov, ki jih vodi priznani klarinetist iz Mengša Miha Kosec. Vesel sem, da so v godbi v večini mladi in šolani glasbeniki. Z osnovno šolo v Šmartnem in s kamniško glasbeno šolo se že dogovarjamo, da bodo mladi glasbeni navdušenci tudi v naši dolini dobili ustrezen glasbeni pouk v domačem kraju.«

Prostor okrog snoviških term so tokrat zasedli številni rokodelci in kmetje. Vse niti letošnjega sejma je tokrat prepletala Dragica Jagodic iz Srednje vasi. »Čeprav je sejem dva tedna pred veliko nočjo, so ponudniki radi prišli v Snovik, saj je bilo za najem stojnic zelo veliko zanimanja,« je povedala gospa Dragica. »Tudi ponudbo smo želeli prilagoditi prazničnemu času.«

Gospa Dragica je za sejem med drugim pripravila prav posebne pirhe. S kvačkanjem zna izdelati imenitne stvari za veliko noč. »Ustvarjam stvari, ki me veselijo, in to je delo za dušo,« je povedala. »Tako s kvačkanjem naredim različne košarice, ki jih uporabimo za pirhe, potem zajčke, kvačkane pirhe in angelčke. Svoje znanje prenašam na mlajše rodove.«

Najprej 
naberejo lesko

Manja in Rajko Žebaljec prihajata iz vasi Potok. V tednu pred velikonočnim sejmom sta izdelovala zelene butare. »Časa ni veliko, tako da pred cvetno nedeljo narediva kakšnih sto zelenih,« je povedal Rajko. »Pomembno je, da zelenje ostane sveže, tako so butare lepše. Najprej je treba nabrati leskove veje, ki so osnova, na katero potem pritrdimo različno zelenje. Lahko uporabimo bršljan, ki ima v tem času temno modre bunkice, vejice ciprese, oljčne veje, butaro pa polepšamo z zelenjem planinskega rododendrona, ki mu pravimo gričevnik.«

Kako nastanejo zelene butare, ki jih bodo blagoslovili na cvetno nedeljo, sta na velikonočnem sejmu v Snoviku pokazala Fani in Jože Baloh iz Zgornjega Tuhinja. Baloh je povedal, da ga je oče že pred več kot 60 leti naučil te mojstrovine. »Za prodajo jih ne delava, saj ob delu nimava časa za to,« sta povedala. »Pred veliko nočjo narediva le nekaj butar, predvsem za naš dom in sorodnike. Potrudiva se, da nabereva čim lepše zelenje, kjer je največ bršljana z značilnimi bunkicami, dodava pa še veje brina in pušpana, cvetoč rožmarin in na vrhu oljčne vejice.«

Rokodelka Majda Hočevar iz Domžal je na sejmu prikazala pirhe, ki jih izdeluje na najrazličnejše načine. »Najzahtevnejši so tisti, ki jih okrasim z bucikami in perlicami, saj je to delo precej zamudno,« pove. »Poleg tega so zelo lepi pirhi izdelani v servietni tehniki, ki jih na koncu tudi okrasim s perlicami. Uporabljam jajca iz stiroporja, prav tako kokošja jajca, ki jih pobarvam in okrasim z rožami iz posebne mase za oblikovanje.«

Poln jerbas dobrot

Pomemben del priprav na veliko noč je blagoslov jedi na veliko soboto. Po navadi gospodinje pripravijo jerbas ali pleteno košaro. Slednje izdeluje Janko Marinč iz Kočevja, ki se je te spretnosti učil v Rokodelskem centru Ribnica, kjer je obiskoval pletarsko šolo. Zdaj je že toliko vešč v izdelavi košar iz leskovih vej, da je postal mentor bodočih pletarjev, opravil pa je tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo. Učitelj tehničnega risanja ima zdaj torej še poklic pletarja.

Da se je vse vrtelo okrog velike noči, je med drugim poskrbel Franc Špeh iz Krnice pri Lučah, ki je ponujal volovsko meso, pa klobase iz prav takega mesa, zadišalo pa je tudi po savinjskem želodcu, za katerega je na Dobrotah slovenskih kmetij prejel kar veliko priznanj. Pravo učno uro o pujskih ter njihovem mesu in slanini, tudi o krškopoljskih prašičih, nam je ponudil Jože Roštohar z Blance pri Sevnici. Lončarka Katarina Spruk iz Volčjega Potoka je povedala zanimivo zgodbo o potičnikih, ki jih je dan pred sejmom prodajala na osrednji ljubljanski tržnici. Času in praznikom primerno so šli za med, a kupovali so jih v glavnem tujci.