LJUBLJANA – Slovenski muslimani v Ljubljani na Parmovi ulici gradijo svoj težko pričakovani Islamski kulturni center z džamijo, ki jo obdajata upravna in študijska stavba.
Po besedah generalnega tajnika islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića je po zadnjem štetju leta 2002 v Sloveniji približno 50.000 muslimanov. »A ker se jih je v tem času veliko preselilo iz Bosne in Hercegovine in drugih delov bivše države v Slovenijo, ugibamo, da tu živi od 80.000 do 100.000 muslimanov. Vsi seveda niso člani naše skupnosti, kar pomeni, da se ne udeležujejo vseh naših aktivnosti.«
V Ljubljani in širši okolici živi približno 30.000 muslimanov. »Na petkovih molitvah se nas zbere okoli 1000,« poudari Porić, ki z muftijem Nedžadom Grabusom vodi gradnjo Islamskega verskega in kulturnega centra.
Kljub visokemu številu so bili muslimani v Sloveniji versko in kulturno gledano razseljeni, saj niso imeli središčne džamije, kot imamo pri nas škofijske cerkve stolnice. Zato morajo molitve ob velikih praznikih opravljati v telovadnicah, kar seveda ni primerno.
Džamija je muslimanski verski objekt z molilnico kot osrednjim delom, umivalnico ob njej in stolpom minaretom, od koder mujezin kliče k molitvi. Džamija v Ljubljani bo imela ob naštetem še upravno stavbo z nekaj stanovanji in upravnimi prostori na zahodni strani in študijsko stavbo z učilnicami na severni strani. S ploščadi molilnice bo lep pogled na vrt, ki kaskadno pada pod ploščad, kjer bo tudi restavracija.
Zagorelo pri džamiji V sredo zvečer nekaj pred deveto uro je v Parmovi ulici v Ljubljani zagorel zapuščen del starejše poslovne hiše s pisarnami v neposredni bližini nove džamije. Ogenj se je hitro in nevarno razširil na ostrešje in ogrožal stavbo Železniškega muzeja. Gasilci GB Ljubljana, PGD Stožice, Spodnja Šiška, Ježica in Črnuče so v zadnjem trenutku ukrotili požar in umaknili avtomobil pod objektom. |
Kocka kot v Meki
Za molilnico so se odločili, da bo v obliki kocke, visoke 24 metrov: »Najprej je bila predvidena kupola, na koncu je bila izbrana rešitev v obliki kocke kot asociacija na Kabo v Meki. In tako je ostalo. Arhitekta sta predvidela notranjo tekstilno kupolo v modri barvi, ki bo krasila ljubljansko džamijo in bo še posebno v večernih urah izrazita ob prižganih lučeh.« Minaret je visok 40 metrov, a zaradi mogočnosti kocke ne pride toliko do izraza.
Vse stavbe so grajene iz belega betona, ki ostane surov, a gladek, bel in lep. »Okoli tega je bilo več vprašanj, saj v Sloveniji ni bilo podjetja, ki bi imelo referenčne izkušnje z belim betonom,« pove Porić. A se je izšlo in danes, ko center dobiva svojo obliko, belo betonsko ostenje pričara izjemno svetlobo.
Ob molilnici stoji manjša stavba, umivalnica z moškim in ženskim delom, ki jo krasijo stebri, ki takoj pritegnejo v spomin kako stebrišče starejše džamije.
»Pri izgradnji smo imeli ure in ure pogovorov in razlag z gradbeniki, da bi razumeli, kaj želimo in kako mora biti,« priznava Porić.
Ko sva hodila okoli kocke, pokrite z belimi, jeklenimi karo moduli, ki jih natančno pričvrstijo na fasado, se je skozi očesa svetlikala nebesno modrikasta svetloba. A kocka ne bo modra, ampak bela. Porić se je nasmehnil in rekel: »Pod belimi moduli so steklene plošče, na katerih je zdaj modra zaščitna folija, ki se sveti. V resnici so to steklene plošče z belimi krogi v tehniki sitotiska. Pri tleh so krogi večji in se z višino manjšajo.«
Islamski kulturni center bo do zaključka fasade stal 11 milijonov evrov. »Za dokončanje stavb s stavbnim pohištvom, ureditev ploščadi in ceste z okolico potrebujemo še od 12 do 15 milijonov evrov. Če bo šlo vse po sreči, bo džamija, ki jo gradi Gorenje projekt, zgotovljena v enem letu,« še pove Porić.