FOTO: Konjički še kar žrebički, a tudi osli in mule

Bližajo se meseci, ko bo skoraj vsak vikend kakšen shod avtomobilskih ali motorističnih starodobnikov. Pri nas je kar precej zagretežev za to tehnično dediščino, saj si je sploh pred krizo marsikateri zanesenjak rad privoščil takega pokromiranega in zloščenega lepotca, ki ga največkrat spominja na prvo očetovo oziroma družinsko prevozno sredstvo ali celo nosi letnico njegovega rojstva.

Nedvomno je to nadvse pohvalno, saj se je tako rji in uničenju izognil že marsikateri primerek, ki zdaj navdušuje mlajše generacije. A starosta slovenskih ljubiteljev starodobnikov Roman Fikfak iz Portoroža pravi: »Ob poplavi oldtimerjev smo kar nekako pozabili na tiste najstarejše in najredkejše, ki so veliko vredni z vidika slovenske tehnične kulture, čeprav mnogi v njih zmotno vidijo le denarno vrednost. Predvojna in povojna vozila smo namreč zmetali v eno vrečo ter ne vemo, kaj hočemo. Želim si, da bi enkrat končno razčistili, da je oldtimer vozilo, ki je bilo narejeno v stari dobi in je zato starodobnik. Ti, ki so zdaj stari 25 let, niso stari. Če je na primer letnik 1980, je že moderen. Ima vbrizg goriva, cel kup elektronike in zame ne more biti starodobnik. Lastniki tistih iz osemdesetih let se na razne relije in srečanja pripeljejo z lahkoto, v klimi, s servo volanom. Jaz se moram za to s svojim fiatom 503 l iz leta 1925, ki je torej star že 89 let, presneto potruditi. Ne potrebujemo več kategorij starodobnikov, ampak le ločitev predvojnih in povojnih. Povojni seveda niso zanič. Tudi oni imajo tehnično vrednost, vendar sodobnejšemu lastniku sploh ni treba znati kaj veliko o avtu, saj mu dela brez težav.«

Za to, kakšen čar ima pogled na res stare avte, Roman s somišljeniki še zlasti rad poskrbi ob najrazličnejših priložnostih v Portorožu. Takrat to turistično mesto še bolj prepričljivo postavijo v čase »Portorož devetnajsto pet«, kot pravi refren evergreena legendarnega Danila Kocjančiča. Minuli vikend se je tako že 15. leto zapored tam zbralo 22 avtomobilov, ki so se lesketali na piranskem pomolu. Družbo so delali ob pomol privezanim 45 starim barkam, ki so se udeležile regate starodobnih bark, tako da so imeli ljubitelji tovrstne dediščine res kaj občudovati.

Vozila so imela italijanske, hrvaške in seveda slovenske registrske tablice. »Vsi so bili izdelani pred vojno in za marsikatero velja, da je redek še ohranjen primerek,« je povedala Ingrid Fikfak, ki očetu pomaga pri organizaciji tega tradicionalnega majskega srečanja. No, eno vozilo je bilo le izjema. To je bila prav njena alfa giulia 1600 cabrio iz leta 1960. »Kljub le 54 letom v tej družbi štrli ven, a me kolegi s svojimi starčki tolerirajo, ker kot domačinka vozim na čelu kolone in opozarjam druge udeležence v prometu na nas,« je povedala v opravičilo.

Kot kakšen turistični delavec je Roman poudaril, da njihovo srečanje ni reli, ampak druženje znancev, ki radi pridejo v Piran in Portorož. Tako so se po tem, ko so pozdravili stare barke, odšli pokazat še v Portorož, veseljaškim in zadovoljnim udeležencem pa so pripravili tudi križarjenje do Ankarana in nazaj.

Med vozili omenimo citroëna AC 4 iz leta 1929. Avguštin Zver iz Dekanov ga je pred petimi leti pripeljal iz Italije in z njim obogatil svojo zbirko, v kateri so tudi stari fiati, mercedesi … Zakonca Ipavec sta se pripeljala iz Belega Križa z rugbyjem. Leta 1928 je bil v ZDA narejen za izvoz v Avstralijo, od koder je prišel k nam. V Evropi sta samo še dva taka. Z isto letnico se pohvali dodge standard, ki ga ima Boris Petarin iz Vrtojbe. Njegova prva lastnika sta bila legendarna komika nemega filma Oliver Hardy in Stan Laurel, o čemer ima vsa dokazila. Z jaguarjem SS cabrio iz leta 1932 pa so včasih dirkali pri nas, sedaj pa so nanj ponosni v portoroškem gostišču Tomi.