FOTO: Kdo med slovenskimi bogataši si lahko privošči kakšno letalo

Hrvaška agencija za civilno letalstvo oziroma Hrvatska agencija za civilno zrakoplovstvo ima v svojem registru vpisanih 399 zrakoplovov, naša Javna agencija za civilno letalstvo RS (JACL) pa jih ima na seznamu kar 651. Letos je ta številka kar za dvanajst zrakoplovov manjša od lanske. Pomembna razlika je tudi v tem, da javnost do teh podatkov pri nas nima dostopa, čeprav gre za informacije javnega značaja.

A veliko bolj pomenljivo kot prevlada našega civilnega letalstva nad tistim, ki ga premorejo naši južni sosedje, medtem ko je na vojaškem področju slika nasprotna in se tehtnica, zlasti po zaslugi posodobljenih prestreznikov mig-21, nagiba odločno v korist južnih sosedov, je dejstvo, da ima hrvaška agencija ažurirane podatke objavljene kar na spletu. Vsako letalo je v tabelo, v katero ima vpogled vsakdo z dostopom do spleta, vpisano z registrsko oznako, zaporedno številko, izdelovalcem, tipom, serijsko številko, lastnikom in celo njegovim naslovom.

Lastniške skrivalnice

Brez birokratskih in pravnih zaprek, mimo katerih pa, vsaj tako kažejo naše izkušnje s poizvedovanjem pri JACL, v Sloveniji ne gre. Pri nas oziroma pri agenciji do večine teh informacij javnost že vrsto leta nima dostopa, čeprav so te javnega značaja. Kako krčevito poskušajo pri JACL zaščiti identiteto lastnikov letal na Slovenskem, nazorno pove že dejstvo, da se nam do teh podatkov še ni uspelo dokopati, čeprav smo novinarji v minulih letih to že večkrat poskušali. Ob poizvedovanju o lastništvu letal v registru običajno naletimo na zid ozkega tolmačenja izjemno restriktivne in preživete zakonodaje, ki nikakor ne pritiče pojmu odprte in moderne družbe ali države.

Nič drugače od prejšnjih let pa očitno ni niti v 2015., saj so se na JACL podobno občutljivo odzvali, ko nas je vnovič zanimalo, kdo so lastniki te impresivne letalske flote, ki nam jo lahko zavidajo dejansko vsi sosedje. Slovenija ima namreč več reaktivnih letal kot Hrvaška, Srbija, Bosna in Makedonija. Na naše vnovično začudenje ob tajnosti evidence lastništva nam je Polona Vagaja Hribar z JACL pojasnila, da »ob tem trčimo ob zakon o varstvu podatkov«, ki navaja, da se podatki o lastništvu hranijo kot poslovna tajnost.

Da so se o tej arhaični zakonodaji, ki iz neznanih razlogov nekaj tako banalnega, kot je lastništvo letala, za katero je naš sogovornik, lastnik letalskega podjetja Pipistrel, globalni poslovnež Ivo Boscarol, dejal, da je »danes podobno nakupu avtomobila ali jahte«, posvetovali tudi z uradom informacijske pooblaščenke, ki na neobjavljanje imen lastnikov letal ni imela pripomb.

Nekateri (se) skrivajo, 
drugi ne

No, nekateri lastniki zasebnih letal s tem očitno nimajo težav, saj nam je denimo Ludvik Špan, lastnik Avtocentra Špan, ki je med drugim uradni trgovec za vozila znamk Volkswagen in Seat na Brezovici in veliki ljubitelj letenja, zaupal, da še vedno leti s katano. Gre za letalo katana DA-20 avstrijskega proizvajalca Diamond, ki pa ga Špan uporablja bolj redko, saj na leto v zraku preživi »od 30 do 50 ur«.

Po drugi strani pa je res, da se je na naše poizvedbe zelo skopo odzval Marijan Jurenec, generalni direktor podjetja Antenna TV SL, ki oddaja televizijski kanal Planet TV in je v naših krajih znan kot veliki letalski navdušenec. V elektronskem sporočilu, ki nam ga je posredovala njegova predstavnica za medije Katja Klavora, je bilo zgolj skopo zapisano, da je podjetje, ki se je ukvarjalo s to dejavnostjo, prenehalo delovati in da je v okviru te odločitve prodalo vsa za to namenjena osebna sredstva. Očitno je enemu najbogatejših Slovencev le uspelo prodati cessno R-182 skylane RG. Cena tega enomotornega letala, izdelanega leta 1980, je bila namreč 170.000 evrov …

Tudi luksuzni 
falcon 7X

Z leti se je prav tako spremenila zbirka ponudnikov zasebnih letalskih prevozov, saj po zapletih s poslovanjem družbe Linxair kot edini verodostojni zasebni prevoznik v Sloveniji ostaja le Elit'Avia z direktorjem Michelom Coulombom na čelu. Na spletnih straneh Elit'Avie lahko preberemo, da je Coulomb živel v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, podjetje pa ima poleg slovenske licence za opravljanje dejavnosti tudi malteško.

Med drugim je tam mogoče izvedeti še, da svoje storitve ponujajo na trgih Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike, Rusije in Severne Amerike. Na naša poizvedovanja o njihovih storitvah, ceni prevozov in floti se sicer niso odzvali, je pa na njihovi spletni strani objavljena predstavitev šestih poslovnih letal, med katerimi je tudi luksuzni falcon 7X. Cene takega letala z letnico izdelave 2008 se denimo na spletni strani globalair.com gibljejo od 23 milijonov dolarjev.

Pilot skoraj vsakdo?

Kljub impresivnemu številu letal na našem nebu Ivo Boscarol pravi, da naša država v globalnem pogledu, vsaj kar se tiče prodaje letal družbe Pipistrel, »pravzaprav ni trg«. Razlog? Največji domači izdelovalec letal iz Ajdovščine namreč tu na leto proda do dve letali. Med evropskimi trgi izstopajo sosednja Italija, Madžarska, tudi Avstrija in Poljska, predvsem pa Francija in Nemčija, kjer je vpisanih od 50 do 200 njihovih letal. »Seveda pa je v globalnem pogledu na prvem mestu Kitajska, kjer ima trg večji potencial kot ves svet skupaj,« ocenjuje Boscarol.

Kar se tiče profila slovenskih kupcev letal, ajdovski podjetnik meni, da ni nekih izstopajočih lastnosti, res pa je, pravi, da je tehnika v zadnjih letih tako napredovala, da lahko letalo danes uporablja skoraj vsakdo. »Razlika med državami je v varnostnih standardih, ki so pri nas zelo strogi. To je dvorezen meč, saj restriktivna zakonodaja po eni strani zagotavlja večjo varnost, po drugi pa negativno vpliva na prodajo.« Kot primer navaja Italijo, ki je v zadnjih letih zelo sprostila trg, »celo do te mere, da letalo tam velja za športni rekvizit«. Vendar jim je to uspelo brez statističnega povečanja nesreč.