LJUBLJANA – Peko, legendarna blagovna znamka s 113-letno tradicijo, se je znašla v stečaju. Kaj vse je šlo narobe, da proizvajalec kakovostne obutve ni preživel na trgu, bi morali vedeti tisti, ki so vsa leta strateško načrtovali in nadzorovali dogajanje v podjetju. In bili za to, ne nazadnje, tudi plačani. Dejstvo pa je, da je Peko pristal na smetišču zgodovine (v stečaju), zaposleni pa na zavodu za zaposlovanje.
Čeprav je od najave stečaja tržiškega podjetja zdaj minilo že nekaj časa in so se, kot je slišati, gospodje, ki sedijo na stolčkih v državnem SDH, ki je bil večinski lastnik Peka, že lotili novih projektov (NLB
), pa vsi vendarle še niso pozabili na Peko. Na spletni platformi www.pravapeticija.com se tako zbirajo podpisi pod pobudo za iskanje rešitve in vnovični zagon podjetja. Doslej so zbrali več kot 2500 podpisov, srečali so se s tržiškim županom Borisom Sajovicem, s katerim so se pogovarjali o konkretnih korakih, s katerimi bi lahko občina pripomogla k vnovičnemu zagonu Peka.
Zdaj pa k zaposlenim. Več kot 150 jih je ali še bo pristalo na zavodu za zaposlovanje. In ker se včasih zdi, da se naši oblastniki malce »hecajo« z državljani (kar si v udobnih pisarnah in s plačami z dodatki, ki jih plačujemo davkoplačevalci, pač lahko privoščijo), so se na zdaj že legendarni listek premierja Mira Cerarja o »nejamranju« Slovencev odzvali Pekovi delavci.
V Pekovi trgovini v središču Ljubljane je namreč med obutvijo, ki je znižana, mogoče opaziti tudi vazo z nageljni in napis:
Slovenci smo,
brez službe bomo,
ne smemo jamrati,
pa nikomur mar.
Ne le čevlji, tudi nageljni in sporočilo (še) zaposlenih v Peku. Foto: T. L.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pišite nam.
