LJUBLJANA – Spodnji dom slovenskega parlamenta, kot se tudi imenuje štiridesetčlanski državni svet, dobiva v teh dneh nove člane. Posebno zanimivo je bilo v sredo, ko se je po dveh odvzemih mandatov državnega svetnika kot zmagovalec v svoji volilni enoti vrnil nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Predstavnik zunajparlamentarne Nove ljudske stranke je v mariborski volilni enoti premagal svojega županskega predhodnika Alojza Križmana, ki ga je podprla največja parlamentarna stranka SMC.
Na sredinih volitvah večinskega dela državnega sveta, dvaindvajsetih predstavnikov lokalnih interesov, je bil izvoljen tudi predsednik nekdanje Kanglerjeve stranke SLS Marko Zidanšek.
V novi sestavi državnega sveta bodo sedeli številni župani, slavil je nesojeni predsednik republike, koprski župan Boris Popovič, velenjski župan Bojan Kontič, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, župan Ivančne Gorice Dušan Strnad, župan Sevnice Srečko Ocvirk, župan Sežane Davorin Terčon, župan Vuzenice Franc Golob in župan Litije Franc Rokavec.
Lokalne interese bodo predstavljali še Dejan Cernek, Franc Rokavec, Milan Ozimič, Rajko Fajt, Branko Šumenjak, Igor Velov, Tomaž Horvat, Bojan Režun, Bojan Kekec, Samer Khalil, Miroslav Ribič in Marjan Maučec. Zadnji je v zadnjem mandatu opravljal funkcijo sekretarja državnega sveta. Niti ene ženske iz lokalnih skupnosti niso izvolili v državni svet.
V Sloveniji je državni svet tudi fizično spodnji dom parlamenta, saj ima prostore v zgradbi parlamenta na Šubičevi, dvorana državnih svetnikov pa je nadstropje pod veliko bolj prepoznavno dvorano državnega zbora. Poleg že omenjenih predstavnikov lokalnih interesov sedijo v državnem svetu še po štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Organizacijo državnega sveta ureja zakon, pristojnosti državnih svetnikov pa so napisane v ustavi.
Med drugim lahko državni svet predlaga državnemu zboru sprejem zakonov, daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča, čemur popularno rečemo veto državnega sveta. Lahko pa državni svetniki zahtevajo tudi preiskavo o zadevah javnega pomena. Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi, je še zapisano na portalu državnega sveta.
Voda, sok in kava da, alkohol ne K volitvam državnih svetnikov spada tudi pogostitev. Predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar je reprezentanco v sklepu o določitvi akontacije volilnim komisijam skril v materialne stroške. Akontacijo za vsako je zaokrožil na 1500 evrov z možnostjo zvišanja, med materialne stroške pa opredelil: poštnino, pisarniški material in stroške reprezentance: »Za reprezentanco se šteje npr. voda, sok, kava, slano ali drobno pecivo, sendviči in podobno. Volilna komisija volilne enote sme izjemoma izdati naročilnico za gostinske storitve v višini pet evrov na člana volilne komisije. Iz sredstev za reprezentanco ni dovoljeno kupovati alkoholnih pijač.« Da se ne bi smelo kupovati alkoholnih pijač iz postavke drugi stroški, pa Frantar ni prepovedal. |
