FOTO: Junaka! Tako sta utapljajočega se izvlekla iz Save

KRANJ – »Saj ni bilo nič takega. Samo skočil sem v vodo, naredil nekaj zamahov in priplaval do možakarja. V vodo je zabredel še Klemen, ki je utapljajočega se prvi videl. Medtem je Tomaž že poklical na pomoč. Možakarja smo izvlekli. Kaj kmalu je bila pri Zarici ekipa nujne medicinske pomoči, prišli so tudi policisti.« Nekako takole nam je dopoldne po reševalni akciji, ki je potekala v torek proti večeru, pripovedoval 26-letni absolvent Peter Uranič, doma iz Nakla. Ob vprašanjih, ali je morda vključen v lokalno prostovoljno gasilsko enoto, ali je opravil tečaj reševanja in ali je suvereni plavalec zaradi treningov, ki bi jih nemara opravil v minulih letih, se je sogovornik včeraj dopoldne zgolj nasmehnil in odvrnil: »Ne, nič od tega.«

Tekel ob reki

Kot zapisano je utapljajočega se prvi videl 27-letni Klemen Balažic. Njegovo ime ljubiteljem klubske košarke verjetno zveni znano, saj je v preteklosti nosil drese Heliosa, Lastovke, Šenčurja. Takole je začel pripovedovati: »Okoli 19. ure sem z avtom zapeljal prek mostu pri Planiki, saj sem bil namenjen proti zbirnemu centru na Zarici. Ta most je zelo ozek in širok le toliko, da nanj zapelje samo eno vozilo. Na mostiču je bil tedaj gospod. Oblečen, s sončnimi očali. Ognil sem se mu in zapeljal čez,« je opisal Klemen Balažic. Ko je bil ozek most že v ozadju, se je sogovorniku zazdelo, da je videl možakarja, kako je na noge skočil v reko. Ob tem lahko omenimo, da je Sava na tem kraju kar precej široka – takole na oko bi rekli, da je od enega do drugega brega dvajset, morda trideset metrov. In ker sogovorniku nekaj ni dalo miru, je le malce pozneje vozilo ustavil pri omenjenem mostiču.

»Videl sem, da je možakarja reka že odnesla. Malo se ga je videlo, malo ne. Sprva niti nisem bil prepričan, da je v vodi res človek. Tekel sem ob reki nekaj sto metrov, ga klical, a odziva ni bilo. Večino časa ga je odnašalo bolj proti sredini reke, tako da do njega ne bi mogel zlahka. Poleg tega je brežina tam neprehodna in bolj strma, zato do vode niti nisem mogel,« nadaljuje Klemen Balažic. V Kranj se je iz Domžal preselil pred komaj nekaj meseci, zato niti ni vedel, da je le nekaj sto metrov od mostu pri Planiki tudi športni center Zarica, kjer so poleg nogometnih zelenic in balinišča še igrišča za tenis. Obrežje Save se tu precej poravna in tudi očisti, tako da je dostop do reke dokaj lahek prav v bližini teniških igrišč.

Ves čas pri zavesti

In na enem od njih sta prijateljsko tekmo ravno odigrala Peter Uranič in Tomaž Krišelj, sicer direktor kranjskih poklicnih gasilcev. »Po tenisu sva ob igrišču sedla k pijači, ko je do naju pritekel Klemen, ki ga povsem po naključju poznam s športnih igrišč. Rekel je, da potrebuje pomoč,« je pripoved nadaljeval 26-letni absolvent ekonomije Peter Uranič. Oba rekreativna tenisača sta stekla do Save, par deset metrov od teniških igrišč.

Tedaj je utapljajočega se, ki ga je prej nosilo bolj proti sredini reke, ki je ta dan k sreči bolj lenobno tekla, poneslo bolj proti bregu. »Bil je le nekaj metrov od brega. Zdelo se je, kot da v vodi nepremično leži na hrbtu, in to tako, da je bilo na gladini vsake toliko časa videti le glavo. Ko sem bil pri njem, je ves čas blebetal o neki ženski. Tedaj je Tomaž že klical 112. V vodo je zabredel še Klemen in spravili smo ga na kopno,« je trenutke, ko so se trije reševalci uskladili kar brez besed, opisal Peter Uranič.

Ko je bil možakar na bregu, se je močno tresel. »Bil je povsem premražen, a ves čas pri zavesti. Pokrili smo ga z brisačami. Hitro so prišli reševalci in ga odpeljali,« je trenutke, ki so se odvijali v neposredni bližini rekreacijskega centra Zarica in se bodo vsem omenjenim verjetno urezali v globok spomin, še opisal Peter Uranič.