LJUBLJANA – Posledice žledoloma in snegoloma so tako velike, da gre po oceni ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana za največjo katastrofo v slovenskih gozdovih.
Priložnost za lesno industrijo
Takoj ko bo mogoče in varno, se bo začela sanacija gozdnih cest, ki povezujejo družine do večjih prometnic. Prednostno bodo sanacijo začeli na prometnicah, kjer istočasno poteka dobava električne energije. »Tudi naši gozdarji v tem trenutku ne bodo šli v gozd, saj je tam smrtno nevarno,« je poudaril minister ob ogledu poškodovanega gozda v Verdu pri Vrhniki. Za lesno industrijo lahko to pomeni okno priložnosti, meni Židan. »Na razpolago bodo velike količine lesa, ker bodo presežki, bo to vplivalo tudi na padec cen lesa. Upam, da bo to priložnost slovenska lesna industrija tudi izkoristila,« je poudaril.
Pahor svari Predsednik države Borut Pahor opozarja, da v tem trenutku ni čas za pogumne akcije v gozdu. Treba je reševati življenja in se dela lotiti sistematično, je povedal. |
Poškodovanih skoraj polovica gozdov
Ministru se je ob ogledu pridružil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem, ki je izpostavil, da bo sanacija gozda trajala več let. Poškodovanih je 500.000 hektarov gozda, kar je skoraj polovica. Na nekaterih območjih je gozd poškodovan celo 80-odstotno. Nekateri gozdovi na Postojnskem in Pivškem so zaradi žledoloma in snegoloma celo popolnoma uničeni.
Židan je izpostavil še, da škoda ni samo ta, ki jo vidimo, lastniki so namreč s podrtimi drevesi izgubili vrednost gozda. »Še večja škoda pa se utegne zgoditi, če ne bomo pravočasno ukrepali, ker se bodo pojavljale bolezni, ki bodo neobvladljive,« je poudaril minister.
Počakajmo na prvi večji veter
Oražem je opozoril, da so zdaj drevesa obremenjena in lahko v primeru vetra pride do masovnih poleganj oz. izruvanj. »Smreka, ki je brez vrha, se lahko obraste, a začne propadati z vrha. Listavci se bodo deloma obrasli, je pa treba čim prej odstraniti močno poškodovane padle iglavce, sicer je to potencialno veliko gojišče za lubadarja,« je izpostavil prvi gozdar.
Ob tem je izrazil upanje, da se čim prej odstranita žled in sneg z dreves, da se ta razbremenijo. Oražem tudi po otoplitvi odsvetuje gibanje v naravi, kjer so drevesa po žledu prizadeta. »Težko je reči, do kdaj je nevarna hoja v gozdu – do večjih vetrov, ki bodo sprostila preostanke vej in vrhov na drevesih. Same posledice pa bodo trajale kar nekaj let,« je dejal.
Tudi sanacija gozdov bo glede na količino poškodovanega drevja trajala več let. Gre za ogromne količine lesa, za katerega bo treba najti tudi kupce.
