LJUBLJANA – Ob 20. obletnici genocida v Srebrenici, v katerem je bilo julija 1995 ubitih 8372 Bošnjakov, je danes v Ljubljani potekal miren shod v spomin na žrtve. Shoda, ki je bil namenjen podpori preživelim ter opominu, da se Srebrenica nikoli več ne sme ponoviti, se je po ocenah prirediteljev udeležilo več kot tisoč ljudi.
Shod se je dopoldne začel na Trgu republike pred parlamentom in se končal opoldne na Prešernovem trgu, kjer so se žrtvam poklonili z minuto molka. Po besedah Ele Porić iz zavoda Averroes so se čutili dolžni, da tudi v okviru projekta 8372 živih spominov, ki ga organizirata zavoda Averroes in Pogreb ni tabu, na dostojen način obeležijo 11. julij in se poklonijo vsem nedolžnim življenjem, ki so leta 1995 ugasnila v Srebrenici.
Srebrenica že jutri pozabljena?
Kot je dodala, je danes Srebrenica v središču svetovne javnosti, žal pa bo jutri že pozabljena. Po njenih besedah je težava v tem, da smo na Srebrenico vsi osredotočeni samo en dan, žrtve, ki so preživele vso to grozoto, pa živijo popolnoma same in pozabljene. Za njih je najpomembneje, da najdejo svoje najbližje, pričakujejo pa tudi, da bodo vsi tisti, ki so sodelovali v genocidu, ustrezno kaznovani.
Pohod je pripravilo združenje Ženske Srebrenice, ki združuje preživele matere in žene žrtev genocida, ki vsakega 11. v mesecu v Tuzli že 20 let pripravljajo mirni shod s posebno verigo, na kateri so izobešeni vezeni kosi blaga z imeni žrtev. Tokrat so ga organizirali v Ljubljani, tako da je veriga prvič po dvajsetih letih zunaj meja BiH.
Porićeva je ponosna na dejstvo, da je bila »multietična kolona« prvič v Ljubljani, prav tako tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je bil tudi častni pokrovitelj dogodka. Po moriji v Srebrenici je ta dogodek namenjen predvsem spoštljivemu spominu na nedolžne žrtve in opominu, da se kaj podobnega nikoli več ne sme zgoditi, je v izjavi medijem po končanem shodu dejal Jankovič.
Sklada še vedno ni
Pohodu, ki je tudi zadnji dogodek v nizu dogodkov znotraj spominskega programa 8372 živih spominov, se pridružuje tudi Amnesty International Slovenije. Njihovi prostovoljci so na Prešernovem trgu zbirali podpise pod peticijo oblastem BiH, naj naredijo več, da bi razjasnili usode več kot 8000 še vedno pogrešanih v vojni v BiH (1992–1995), ter naj ustanovijo poseben sklad za pomoč njihovim družinam.
Ta je bil sicer po besedah Metke Naglič iz Amnesty International Slovenije predviden že z zakonom pred 11 leti, a žal še vedno ni zaživel. Podpise pod peticijo – danes so jih zbrali nekaj sto – bodo zbirali še vse poletje, bosanskim oblastem pa jih posredovali 30. avgusta, na mednarodni dan izginulih, je pojasnila Nagličeva.
