FOTO: Janez Pavel II. dvakrat obiskal Slovenijo

LJUBLJANA – Papež Janez Pavel II., ki ga poznamo tudi pod rojstnim imenom Karol Józef Wojtyła, se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem, umrl pa je 2. aprila 2005 v Vatikanu. Postal je prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega izvora, ki je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža. Nekaj več kot štiri leta po smrti, točneje 19. decembra 2009, ga je njegov naslednik Benedikt XVI. razglasil za božjega služabnika. Papež Frančišek je v nedeljo, 27. aprila 2014, Janeza Pavla II. razglasil za svetnika, hkrati pa tudi za papeža Janeza XXIII. (1958–1963).

Karol Józef Wojtyła je bil rojen na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in 1958. postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije. Tridesetega decembra 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa.

Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval na konklavah, kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolili Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Wojtyła kljub neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin na predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.

V svoji živahni dejavnosti je doživel marsikaj, med drugim je 13. maja 1981 nad njim na Trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Agca izvedel poskus atentata. Pozneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat nanj, vendar so bili tisti dan razkrinkani.

Čeprav je papeški položaj zasedel mlad, sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o raku, trpel je za parkinsonovo boleznijo. Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je še naprej potoval po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju je bil duševno popolnoma zdrav, so poročali tisti, ki so se srečali z njim. Videti je bil trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja.

Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi onikanje samega sebe, vse v duhu papeškega naziva Servus Servorum Dei (služabnik božjih služabnikov).

Papež 'ma vas rad

Janez Pavel II. je prepotoval več kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo, prvič med 17. in 19. majem 1996, drugič 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška, ko je obisk trajal le pol dneva.

Po številnih težavah in zapletih se je naša država leta 1996 uvrstila med dežele, v katere je prišel papež Janez Pavel II., Kristusov namestnik in Petrov naslednik na apostolskem sedežu. V Slovenijo ga je povabil tedanji predsednik republike Milan Kučan 30. novembra 1994. Slab mesec pozneje, 19. decembra, je Slovenska škofovska konferenca prejela obvestilo, da nas bo obiskal sredi maja 1996.

»Papežev obisk v Sloveniji je bil njegovo 71. potovanje po svetu in 35. v evropske države, potem ko so vse naše sosede že bile deležne njegovega obiska (Avstrija v letih 1983 in 1988, Madžarska leta 1991, severna Italija 1992., Hrvaška 1994.),« je v uvod knjige Papeževi govori zapisal dr. Rafko Valenčič, teolog in nekdanji dekan teološke fakultete v Ljubljani.

Nekaj dni je bila naša država zaradi papeževega bivanja med nami središče katoliškega sveta, ki mu je navzočnost številnih kardinalov (8), škofov (40), duhovnikov (več kot 1000) in vernikov z vseh celin dajala resnično katoliško podobo. Obisk je spremljalo 750 novinarjev z vsega sveta.

Trije dnevi bivanja Janeza Pavla II. pri nas so bili zapolnjeni s številnimi srečanji. »Njihove postaje so bile: letališče Brnik, Marijina božja pot na Brezjah, srečanje z duhovniki, redovniki, redovnicami, bogoslovci in cerkvenostnimi gibanji v ljubljanski stolnici, maša na hipodromu v Stožicah v Ljubljani, srečanje z mladino na letališču v Postojni, maša na letališču v Slivnici pri Mariboru, srečanje s predstavniki kulture, znanosti in umetnosti v mariborski stolnici ter slovo na mariborskem letališču,« dodaja dr. Valenčič. »Omenjenih srečanj se je udeležilo skoraj 300.000 ljudi, ob poteh in na ulicah pa so ga pozdravili deset tisoči verujočih in ljudi dobre volje.«

Če ne drugače, smo si papeža Janeza Pavla II. med njegovim obiskom v Sloveniji leta 1996 najbolj zapomnili po znamenitih besedah, ki jih je izrekel na srečanju z mladimi na postojnskem letališču. Potekalo je namreč 18. maja 1996, prav na njegov 76. rojstni dan, ko je izrekel znamenite besede: »Papež 'ma vas rad.«

Morda je nekoliko manj znana anekdota, ki jo je v knjižici Cvetke Janeza Pavla II. zapisal Janusz Poniewierski, avtor številnih knjig o papežu Wojtyłi. Med drugim je zbiral različne domislice in anekdote iz njegovega življenja. Med številnimi cvetkami je tudi slovenska. Na srečanju mladih s papežem v Postojni je velika množica (več kot 70.000 ljudi) vzklikala voščilo papežu za 76. rojstni dan: »Happy birthday to you.« Papež je s svojim značilnim nasmeškom v italijanščini pripomnil: »Nisem vedel, da ste Američani. Zmeraj sem mislil, da ste Slovenci.« Ko so mladi slišali to pripombo, je zadonelo slovensko voščilo: »Vse najboljše zate …«

Papež je leta 1996 pri nas praznoval 76. rojstni dan in se ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem. Njegov obisk v Sloveniji je imel poleg pastoralnega tudi zgodovinski poudarek, namreč zaznamovanje 1250-letnice krščanstva na Slovenskem. Leta 1996 je minilo 1200 let od oglejsko-čedadske sinode, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave, ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. Slovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico obstoja Brižinskih spomenikov, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku.

Obisk papeža ni bil namenjen samo verujočim in predstavnikom cerkvene hierarhije, ampak je ponudil tudi več priložnosti za politična in diplomatska srečanja.

Janez Pavel II. je postal prvi papež, ki je obiskal Anglijo, kjer je molil v anglikanski katedrali v Canterburyju. Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil Zidu objokovanja, saj je želel prispevati k spravi med Judi in kristjani. Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo. To je bilo 6. maja 2001, ko je obiskal mošejo Omajad v Damasku. Kadar mu je zdravstveno stanje dopuščalo, je tradicionalno božično in velikonočno poslanico izrekel v množici jezikov, med drugim v slovenščini. Tudi ob obeh obiskih Slovenije je govoril v slovenščini, ki mu je bila zaradi poljskega izvora blizu. Janeza Pavla II. zaradi njegovih velikih del večkrat upravičeno imenujejo tudi Janez Pavel Veliki. Umrl je po dolgotrajni bolezni 2. aprila 2005.