FOTO: Jakob ni samo kmetovalec, ampak tudi izumitelj

PODBOČ PRI POLJČANAH – Običajni ljudje si morda tu in tam res kaj malega izmislimo, vsaj zdi se nam tako. Po navadi pa nekritično kupujemo, kar je trenutno v modi, se v glavnem vedemo bolj po ovčje. No, zdaj 75-letni Jakob Černoga iz Podboča pri Poljčanah je otroštvo preživel na domači kmetiji, kjer z ženo Mario obdelujeta zemljo še danes: »Hodil sem v osnovno šolo, potem pa moral na kmetiji delati, kar težko smo živeli.« Ostal je na 15 hektarjev velikem posestvu s hišo na vzpetini nad poplavno ravnino, kjer ima večino njiv.

Nadaljevati šolanje mu ni bilo dano: »Opravil sem le nekaj kovinarskih tečajev v Mariboru.« Kljub temu je vseskozi v njem tlela ustvarjalna žilica, ki je dana le redkim. »Od otroštva sem razmišljal, kako si olajšati delo na kmetiji. Običajno zvečer, ko sem legel, tako delam še danes.«

Stroj za pobiranje krompirja

Idej je imel Jakob vseskozi veliko: »Včasih preveč.« Leta 1964, v takrat še zares agrarni državi, ko so kmetje orali z voli, si je zamislil stroj za pobiranje krompirja. Danes je to vsakdanja stvar, a takrat je bil pravo čudo tehnologije: »Stroj je spredaj zoral krompir, tekoči trak ga je prenesel v potresalo in očistil, v končni fazi pa ga je stresel v zaboj.« Oglasil se je v tovarni SIP, danes zelo uspešnem podjetju, in naletel celo na razumevanje. »Stroj sem sestavljal in varil pri sosedu, bil je majhen, a težak 200 kilogramov in je celo deloval. Seveda bi bile potrebne izboljšave, saj veste, stroj morda nekako dobro deluje šele po štirih prototipih.« V SIP so mu dali material, a kaj več od tega... Niso ga denimo zaposlili, kar bi se v tistih časih celo dalo, in stroj je šel v pozabo.

A Jakob kljub vsemu ni miroval. Obdeloval je polja, redil živino in gospodaril z gozdom, zraven pa razmišljal, si v gospodarskem poslopju uredi malo žičnico, da je lahko denimo vedro žita z enega konca prepeljal na drugega. Mimogrede je šel na tečaj esperanta, kjer je med drugim spoznal svojo bodočo ženo madžarskega rodu Mario Homoth. Odločila sta se za ekološko kmetovanje, pri čemer vztrajata še danes.

Avtomatizirana sušilnica pridelkov

Jakob si je pred 40 leti zamislil tudi avtomatizirano sušilnico pridelkov, ki jo je postavil na vzpetino z nagibom 35 stopinj. Pravzaprav gre za kozolec, kamor je zmontiral lesene predale. Večji gornji so primerni za sušenje koruze, tanjši spodnji pa za sušenje semen, denimo črne soje, žita, fižola.« Deluje tako, da zgoraj s traktorjem pripelje pridelek in ga preprosto vsuje v določen predal, in tako se denimo koruza suši na zraku. Ko jo potrebuje, nastavi spodaj koš ali prikolico in jo nasuje vanj po potrebi.

»Vidite, največji izum je tole,« in pokaže na štrlečo pločevino na stebru, ki preprečuje miškam in podganam, da bi splezale do zrnja. »Tu in tam pridejo ptice, a ne delajo velike škode, saj jih je precej manj kot nekoč.«

V visečih predalih ima še zdaj shranjenih nekaj košev bele koruze in nekaj peharjev črne soje.

Vse pridelke z ženo prodata doma na dvorišču.

Štiriperesna ptičja valilnica

Černogo smo pravzaprav obiskali zaradi ptičje valilnice, ki ji z vrtečo se, naluknjano štiriperesno deteljico spreminjamo velikost vhoda: »Kar pomeni, da jo lahko pripravimo za več vrst ptic različnih velikosti.« Gre seveda za ptice duplarice, ki torej gnezdijo v duplih, ki jih primanjkuje, zato njihov stalež vztrajno upada.

A gnezdilnica ima še eno veliko prednost: ko jo pritrdimo na drevo v sadovnjaku in ptica v njej zvali nov zarod ter ga zapusti, nam je ni treba sneti in očistiti starega, zapuščenega gnezda.

»Preprosto s palico rahlo udarimo po žičnatem mehanizmu, nekakšnem varovalu, dno se odpre in staro gnezdo pade ven.« Dno nato spet s palico porinemo navzgor in se bo zaskočilo.

Černoga je član društva inovatorjev ASI, v življenju je registriral precej patentov, to je svojevrstna zgodba. Med drugim si je zamislil in registriral patent uničevalca plevela. Gre za izjemno preprosto vrtno orodje, kjer so na krajšem ali daljšem ročaju privite jeklene, za otroško pedenj široke vilice v obliki črke U, tam je napeta tanka žica, ki poreže plevel, solata pa ostane cela. 
Stvar je izjemno učinkovita, uničevalec plevela zdaj izdeluje in prodaja podjetje SMB iz Slovenske Bistrice.

Registracija patenta za Slovenijo stane 110 evrov, za celotno EU bi stala 20.000 evrov, tega pa si Černoga niti manjše podjetje seveda ne more privoščiti.

Jakob tako zdaj išče podjetje, ki bi izdelovalo ptičje krmilnice, nad katerimi so, mimogrede, navdušeni Nemci.

Hkrati nam je pod baldahinom pred hišo pokazal nekaj medalj in priznanj za svoje izume. Za konec je prihranil enega bolj zanimivih, zračno vodotesno obutev za manj glivičnih obolenj. Na risbi nam je razložil, da bi v peto čevlja zmontirali zračni meh, ki bi po tankem žlebu s pritiskanjem med hojo vsesaval zrak in ga razpršil po podplatu. Ideja je noro dobra in tudi izvedljiva, saj se človek v takih čevljih ne bi potil in se tako izognil glivicam.

Ni kaj: velike ideje ne nastajajo v laboratorijih in bogatih delavnicah, Jakob Černoga zadnje praktično nima, za kakšno popravilo ima mizo v kotu garaže.