IZOLA – Odvržene ameriške letalske bombe z 254 kilogrami eksploziva amatol, ki je 70 let ležala na morskem dnu, ni bilo treba razstreliti v morju, saj sta bila oba vžigalnika mehanska. Ko so očistili vse usedline morskih organizmov, ki so se ovili okoli nje, so potapljači državne enote civilne zaščite (CZ) za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) v sodelovanju s službo za razminiranje pri avstrijskem zveznem ministrstvu za obrambo in šport oba vžigalnika z lahkoto odvili, jo z baloni dvignili na površje in z dvigalom naložili na plovilo Eko 1. Na pomolu nekdanje izolske ladjedelnice so jo preložili na tovornjak in jo odpeljali v skladišče neeksplodiranih bomb pri Neverkah, kjer jo bodo strokovno uničili. Z morskega dna so tako pospravili še eno nevarnost iz druge svetovne vojne.
Ogroženo ribogojništvo V lanski junijski akciji, ki je potekala tudi s finančno podporo EU, so z dna morja v neposredni bližini školjčišča v Strunjanu dvignili pet morskih min nemške izdelave vrst LMB, UMB in EMC. Ogrožale so varno opravljanje ribogojne dejavnosti v strunjanskem rezervatu, zato so jih premaknili na novo začasno odlagališče dve milji oddaljenega od školjčišča. Položili so jih v muljasto kotanjo v izmeri 50 krat 50 metrov. Mine LMB imajo kar 690 kilogramov eksploziva heksonita, kar je enakovredno toni tritola. |
Ameriška letalska bomba je ležala na globini 21 metrov med Piranom in rtom Savudrije. Pri lanski akciji se je niso hoteli niti dotikati, saj je bilo za te bombe značilno, da imajo dve vrsti vžigalnikov, enega mehanskega, drugega kemijskega, ki se lahko aktivira ob vsakem stiku z njim. Naša enota je zaradi previdnosti prosila še za dodatno mnenje, kako se lotiti dvigovanja oziroma uničenja bombe, ki ne bi bilo nevarno za izvajalce in bi povzročilo najmanj škode v morju. Nazadnje so na začetku prejšnjega meseca za nasvet zaprosili tudi službo za razminiranje (EMD) pri avstrijskem zveznem ministrstvu za obrambo in šport in v dveh dneh dobili pritrdilni odgovor.
Ponosen na fante
»Šest potapljačev iz naše enote, dva iz službe EMD in potapljač iz enote za tehnično potapljanje so se v ponedeljek petkrat spustili na dno, kjer je ležala bomba. Potopi so trajali po 40 minut, potapljači pa so jih porabili za čiščenje sige, ki je ovila detonatorja. »Po ugotovitvi, da sta oba mehanska, nam je odleglo, saj je s tem odpadla najslabša možna rešitev, da bi morali bombo razstreliti v morju,« je dejal vodja posredovanja Andrej Šeki.
Kamen od srca se je odvalil tudi poveljniku državne enote CZ za varstvo pred NUS Darku Zonjiču. »Vesel sem, da se je končalo tako, da se ni nikomur nič pripetilo, še bolj sem vesel sodelovanja z Avstrijci. Komunikacija in delovanje obeh ekip sta potekala, kot če bi že 20 let delali skupaj. Ponosen sem na fante,« je z velikim olajšanjem dejal Zonjič in dodal, da so pred kratkim iz Drave potegnili tri podobne letalske bombe, njihovo dvigovanje pa je bilo lažje, ker niso imele več vžigalnikov.
Inštruktor Bojan Kopač, ki je specialist za tehnična vprašanja, kako se lotiti ravnanja z NUS, je povedal, da poraščenosti okoli bombe, ki je ležala na dnu morja, ne gre primerjati s poraščenostjo bomb, ki so ležale na dnu Drave. »Tam je bilo okoli bombe le nekaj usedlin apnenca, tu pa je bilo ogromno plasti odmrlih morskih organizmov, ki so bili tako zaraščeni v oklep, da je bilo čiščenje zares trdovratno.«
Z dvodnevno akcijo je bil nadvse zadovoljen tudi poveljnik republiškega štaba CZ Srečko Šestan, ki je pripomnil, da naša enota CZ za varstvo pred NUS šteje 32 pripadnikov, ki na leto opravijo okoli 400 posredovanj. Tako so lani prevzeli in pozneje uničili več kot 14 ton ostankov iz prve in druge svetovne vojne. Včerajšnjega sklepnega dela uspešne akcije sta se udeležila tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji Clemens Koja in avstrijski obrambni ataše Ewald J. Hausdorf.
