FOTO: Hrčkal, slišal glasove, pa zastopal državo

KOPER, LJUBLJANA – Nekdanji veleposlanik Slovenije v Madridu Peter Reberc je izvedel, da je pogorel z odškodninskim tožbenim zahtevkom, s katerim je od države zaradi po njegovem nezakonitega pregleda španske rezidence zahteval 75.000 evrov. Na delovnem sodišču v Kopru pa včeraj obrnjena zgodba; država v imenu ministrstva za zunanje zadeve od Reberca terja mastno odškodnino. Na razpravi je bila odmevna predstavitev izvedenskega mnenja psihiatra Dragana Terziča. Po njegovem mnenju je pri diplomatu že od sredine 90. let prisotna psihiatrična motnja, ki mu jo je zaradi nadpovprečne inteligence uspelo prikrivati, ob nastopu funkcije veleposlanika pa te službe sploh ni bil sposoben opravljati.

Občutek, da te zasledujejo

Pravobranilci očitajo Rebercu neupravičeno uporabo proračunskega denarja. V času veleposlaniškega mandata naj bi od februarja 2007 do avgusta 2010 za domnevne potrebe rezidence na veliko nakupoval in nabavil 77 cedilnikov, 1800 kozarcev, 100 zajemalk, 1805 žlic, 1607 vilic, 107 izvijačev, 11 sekir, po pet macol in vrtalnih strojev, 12 alarmnih naprav, 79 senzorjev in detektorjev, za 4700 evrov žarnic, devedeje s filmi Montyja Pythona, skupine britanskih komikov, ter celo glodavca – puščavskega skakača.

V tožbi zato Slovenija od njega zahteva 73.369 evrov odškodnine, v tem primeru pa so koprski delovni sodniki enkrat že odločili, a so državi prisodili le polovico tožene vsote, torej 36.819 evrov. Po njihovem mnenju je bila namreč prek zunanjega ministrstva soodgovorna za to, da je sploh lahko bil tako razsipen. Ministrstvo bi med finančnimi nadzori veleposlaništva moralo ukrepati že prej ter del povzročene škode preprečiti. Sodbo je pozneje razveljavilo višje sodišče in jim primer vrnilo v vnovično odločanje, v zgodbo pa so morali privabiti tudi izvedenca psihiatrične stroke.

Preden je včeraj sodnica Marinela Maras končala dokazni postopek in bo strankam sodbo poslala po pošti, je torej zaslišala psihiatra. Terzič je po poročanju Slovenske tiskovne agencije na koprskem sodišču dejal, da je Reberc že pred nastopom položaja veleposlanika trpel za psihotično motnjo v povezavi z obsesivno-kompulzivno motnjo. Pri psihotični motnji je šlo za to, da je slišal glasove in imel občutek, da ga zasledujejo, obsesivno-kompulzivna motnja pa se je navzven kazala v povsem iracionalnih dejanjih kopičenja nepotrebnih stvari.

Že ob nastopu funkcije veleposlanika februarja 2007 Reberc te službe ni bil sposoben opravljati, torej tudi meni Terzič. Glede dejanj, ki jih je storil pod vplivom motenj, pa je psihiater pojasnil, da je bila realitetna kontrola povsem zabrisana. Tudi če se je kdaj pa kdaj zavedal, da to, kar počne, ni v redu, se tem dejanjem ni mogel upreti.

Skakač je že zastaral

Kmalu bo znano, kako se je razpletel primer Slovenija proti Rebercu, znan pa je torej že pravnomočni izid primera Reberc proti Sloveniji. Leta 2009 je komisija MZZ opravila pregled veleposlaništva in rezidence v Madridu ter vstopila tudi v zasebne prostore, ki jih je ta uporabljal z družino. Prav ta pregled je razkril, kako zapravljiv je bil med svojim službovanjem. Reberc je trdil, da so mu bile z nezakonitim vstopom – preiskavo in fotografiranjem rezidence, v kateri je živel z družino – kršene osebnostne pravice, zato je s tožbo od države zahteval odškodnino, a so višji sodniki zahtevek zavrnili v celoti.

Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča pa bi medtem tudi višja sodnica Lea Habjanič še kako rada srečala Reberca, a ji to nikakor ne uspe, čeprav je predobravnavni narok zanj izpeljala že pred tremi leti. Edinkrat, ko se je po tem naroku sploh pojavil v njeni sodni dvorani, je bilo na razpravi, na kateri je potožil, da se ne more zagovarjati in da je tako bolan, da komaj stoji. Zadnjo obravnavo, razpisana je bila novembra 2016, pa je Habjaničeva preklicala, saj je Reberc sporočil, da so ga zaradi depresije namestili na Oddelku za urgentno psihiatrično zdravljenje in intenzivno zdravstveno nego Psihiatrične bolnišnice Begunje.

Sprva je bil obtožen ponareditve listin, nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja in treh kaznivih dejanj poneverbe, vmes pa so najbolj pomenljivi očitki na njegov račun že odleteli iz kazenskega spisa, saj so zastarali. Tako je bilo tudi s tistimi, ki so mu očitali razsipno razmetavanje davkoplačevalskega denarja, nakupovanja nepotrebnih reči.

Reberc je sicer trdil, da je z nakupom orodja, kuhinjskih pripomočkov in jedilnega pribora državi celo privarčeval, saj se je tako želel izogniti še višjim stroškom, ki bi jih imelo veleposlaništvo, če bi storitve (izvedba sprejemov ali prenova rezidence) najemalo pri zunanjih izvajalcih. Rezidenco pa naj bi, ker je bila v slabem stanju, z nabavljenim materialom prenovil kar sam.

Če in ko mu bodo sodili, mu bodo le še zaradi tega, ker naj bi ponaredil 14 računov, s katerimi je dokazoval, da sta s šoferjem veleposlaništva spala v hotelih, in si zato izplačal 7591 evrov. Navidezno naj bi kupoval tudi letalske vozovnice, čeprav ga na poletih sploh ni bilo. Zagovarjati se bo moral še zaradi očitka, da je uslužbenki veleposlaništva naročil, naj spremeni datum na blagajniškem prejemku, ki ga je nato podpisal in posredoval v kabinet predsednika vlade.