»Rekli smo, da smo mladi, da bomo zato na razstave v galerijah še dolgo čakali in da gremo risat ven, na prosto. Tako je nastal projekt Punt za Punto. Punt ima več pomenov. Je točka pri računalniških igricah, ki smo jih nabijali kot otroci, pomeni tudi upor in del Pirana je Punta, na kateri imamo te dni galerijo na prostem. Rišemo mimohodnikom in jim želimo s tem na sicer neugledni steni polepšati dan. Spoznavajo našo ustvarjalnost, mimogrede se z njimi pomenimo o grafitarstvu, o tehnikah risanja in ne nazadnje o tem, kaj sporočamo,« pravi piranski likovni ustvarjalec Vasko Vidmar, ki prizadevno vodi likovno sekcijo tamkajšnjega KUD Esko.
Na svojo prodornost in predvsem izvirnost so že pred leti opozorili s številnimi delavnicami ter razstavami v okviru piranske razstave Sijajni pop, z razstavo, ki so jo posvetili piranskim golobom, in ne nazadnje z lanskim Festivalom obzidja, ko je pod zidovjem nad Piranom ob koncertih in razstavi likovnih del prav izvirno prijetno zaživel še en del njihovega mesta.
Grafitarji pravijo, da človeštvo že tisočletja in še preden je bil razvit pisan jezik uporablja svoje okolje za izražanje. Tako so v davnini beležili uspešen lov ali preproste dogodke vsakodnevnega življenja. Z nastajanjem novih civilizacij se razvijajo grafiti, ki so predvsem glas malega človeka. Na zidovih hiš pomembnih institucij, domov oblastnikov in še kje se tako tudi danes najdejo napisi in slike, ki so odsev časa ter zgodovine. Današnji moderni in umetniški grafiti pa so se pojavili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Ameriki, na ulicah New Yorka, predvsem v revnejših predelih mesta, kjer so mladi po zidovih začeli pisati svoje vzdevke in risati, da bi si tudi tako ustvarili javno identiteto.
Mnogi danes povezujejo grafite oziroma ulične poslikave z vandalizmom, vendar pa so udeleženci piranske delavnice dokazali, da gre pri tovrstnem ustvarjanju tudi za lepo umetnost. Za svojevrsten ulični atelje so ob precejšnjem odobravanju ideje dobili soglasje Občine Piran, ki je lastnica zdaj poslikane stene.
Grafite je ustvarjalo devet mladih umetnikov in med njimi seveda ni manjkal starosta grafitarstva na Obali Danijel Gregorič, ki jih nadvse domiselno riše že 16 let. »Za kopalce na tem delu plaže, ki je od nekdaj pust, sem narisal ribe slovenskega morja,« je povedal, ko je vmes z nasveti pomagal osnovnošolcema Florjanu, ki je izrisoval tipične črke grafitarskega napisa, in Viti, ki je risala oko. Tine Dekorti je upodabljal potopljen Titanik in dejal, da bo zanj uporabil fasadno barvo ter kakih 20 sprejev različnih barv. Absolventka likovne pedagogike Eva Gorišek je z v grafitarstvu dokaj redko tehniko kolaža skupaj z risarko Nino Merdženovič ustvarjala deklico, ki plava v morju, in pod njo fanta, ki je morski pes. Gimnazijec Evgen Čopi Gorišek že razmišlja o likovni akademiji in je z risano zgodbo opozoril na to, da moramo misliti z lastno glavo ter ne biti marionete.
