LJUBLJANA – Če je Telekom kljub dobljeni tožbi odstopil od izvršbe, ki jo je sprožil zoper Ivana Muhviča iz Ljubljane, ki je zavračal plačilo nekaj manj kot sto evrov, ker je predčasno odstopil od pogodbe in presedlal k drugemu operaterju, pa se Telemach ne da. In to kljub temu, da je krivda za nastali dolg – nekaj manj kot 800 evrov – na njihovi strani.
In za kaj gre? Tina Podobnik je po svoji babici podedovala stanovanje v Ljubljani in leta 2015 s Telemachom sklenila naročniško razmerje za paket Trojček MIX S. Kar dve leti (2014 in 2015) je dobivala položnice, na katerih je pisalo nič evrov. Kot vsi običajni smrtniki je bila takih položnic vesela. Le kdo jih ne bi bil?
»Potem sem nekega dne ugotovila, da so mi izklopili televizijo. Ko sem poizvedovala na Telemachu, so mi povedali, da sem dolžna za dve leti, ker so mi pomotoma dali stoodstotni popust v neskončnost. Ker je napaka njihova, so mi rekli, naj plačam polovico. Ampak zakaj bi jaz plačevala za nekaj, kar ni moja napaka?« se sprašuje Podobnikova.
»Ko mi resnično niso znali zagotoviti sogovornika in sem na dom prejela položnico v višini 400 evrov, sem po mejlu na naslov Daniela Štiha septembra lani poslala dopis, v katerem sem plačilo zavrnila. Za njihove napake jaz ne bom ne odgovarjala ne plačevala,« je odločena.
Plačilo ali izvršba
Odgovora na dopis nikoli ni prejela, je pa marca letos dobila dopis hišne odvetnice Telemacha Alenke Čeh Gerečnik, v katerem jo poziva, naj dolg poravna, ali pa bo zoper njo sprožen izvršilni postopek na okrajnem sodišču.
»Tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije sem se obrnila, a so mi tam povedali, da se s takšnim oziroma podobnim primerom še niso srečali,« pojasnjuje in z jezo dodaja, da je odvetnica dopis poslala na bratov naslov v Borovnici. »Kaj če bi bila sprta in me brat o tem ne bi obvestil?« se sprašuje Podobnikova.
»Tina Podobnik je bila obveščena in pozvana k plačilu dolga,« na drugi strani trdi odvetnica, ki od nje terja celoten znesek, torej 800 evrov, in ne polovičnega. Ko izzovemo odvetnico, da pove, na podlagi katerega zakona terja plačilo za dolg, ki ni nastal po krivdi naročnika, nam pojasni, »da s strani upnika nismo prejeli informacije glede nepravilnosti, poleg tega pa zoper račune ni bil vložen ugovor«.
No, dopis, ki ga je Podobnikova poslala 1. septembra lani na naslov Daniela Štiha in v katerem dejansko ugovarja in zavrača plačilo, se je glede na odgovor odvetnice očitno nekje izgubil.
Da gre za zanimiv primer, menijo tudi na Telemachu. Kot nam je pojasnila Greta Cof, »je primer, v zvezi s katerim ste nas kontaktirali, neznačilen in zanimiv, zato smo ga temeljito raziskali«.
Krivda naša, naročnik plača
Kot navaja Cofova, je nesporno, »da je naročnica že maja 2013 sklenila naročniško razmerje za paket Trojček MIX S, z oglaševano (ter s pogodbo in cenikom dogovorjeno) mesečno naročnino 32,50 evra. Prav tako je nesporno, da je od septembra 2013 do januarja 2016 uporabljala storitve televizije, telefonije in interneta, obenem pa je žal – a tudi povsem nesporno – zaradi napake pri vnosu popusta prejemala položnice z ničelnim zneskom namesto obračunane naročnine,« svoj del krivde prevzemajo na Telemachu.
»Pri Telemachu se trudimo zagotavljati najboljše možne storitve in ugoditi vsem razumnim zahtevam strank, saj se želimo odlikovati po kakovosti, hitrosti in odzivnosti, zato smo naročnico nemudoma opozorili, napako priznali in odpisali več kot polovico dolgovanega zneska. Predlagali smo namreč, da poravna le zadnje leto oziroma 13 mesecev zagotovljenih storitev, z zamikom plačila, na obroke, kar štejemo za primerno in korektno potezo,« pojasnjuje Cofova. To ne drži, trdi Podobnikova, »nič mi niso ponujali plačila na obroke, ponudili so mi le, da plačam polovico«.
Smo dolžni opozarjati na napake?
A pri plačilu vztrajajo. »Izjemno težko namreč sprejmemo idejo, da sopogodbenik (ki je) v dobri veri več let ne opazi, da za storitve sploh ne plačuje oziroma morda teorijo, da napaka v obračunavanju pogodbeni stranki odveže vsake skrbnosti,« so prepričani pri Telemachu. Na naš pomislek glede tega, da tudi poziva niso poslali na pravi naslov, zaradi česar se lahko mimogrede zgodi, da človek zamudi kakšen pomemben rok za pritožbo, Cofova pojasnjuje, da so bratov naslov pridobili s poizvedbo v postopku izterjave, saj v tovrstnih postopkih pogosto naletijo na več konfliktnih zapisov o imenih in prebivališčih dolžnikov, »kjer se potem odločimo oziroma se naši pooblaščenci odločijo za pristop, ki se v danem trenutku zdi najbolj učinkovit«.
A Podobnikova vztraja, da krivda za nastali dolg ni njena, zato dolga ne namerava poravnati. »Danes bom odvetnici poslala ugovor zoper račun oziroma bom predlagala storno.«
