Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah je ustanova, v katero prihajajo oskrbovanci ne le iz Zasavja, ampak tudi od drugod. Po pripovedovanju sina ene od stanovalk pa naj bi se za tamkajšnjimi stenami dogajale marsikatere nepravilnosti in grdobije, a se ne svojci ne stanovalci ne upajo izpostavljati. Očitki in pritožbe Mirana Kneza v zvezi z domom, kjer biva njegova dementna mama, so številni. Tako so se prerekali zaradi neustrezne hrane, nezadostnega preoblačenja oskrbovancev, ostankov iztrebkov v koših za smeti, na balkonih in hodnikih, nočnega zahajanja dementnih oseb na balkon brez nadzora, tujega zoba v maminih ustih, ki svojih nima, maščevanja in znašanja osebja nad oskrbovanci zaradi pritožb svojcev in podobnega.
»Moti me sistemsko zavajanje državljanov, zakaj ni dovolj negovalnega osebja. Omejitev naj bi bila zaposlovanje v javnem sektorju. To ne more biti res. Oskrbovanci sami plačajo negovalno osebje, zato ta omejitev ne velja. Osnovno financiranje doma za starejše občane so oskrbnina in sredstva, ki jih dobijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če ima dom sklenjeno pogodbo oziroma koncesijo. Na mesec dobijo od 400 do 440 evrov na oskrbovanca. To pomeni, da denar za negovalno osebje je,« pove uvodoma.
Fižol da, orehi ne
Miran Knez trdi, da poleg vseh drugih nepravilnosti tudi izkoriščajo dementne oskrbovance na zaprtem oddelku. Skupina Rožmarin, v kateri je čez dan tudi njegova mama, je skupnost, v kateri naj bi se ljudje počutili bolje, se družili in podobno. Vsi oskrbovanci v njej štejejo čez 80 let. So skupina, ki potrebuje dodatno oskrbo in obravnavo ravno zaradi svojega stanja. »Take ljudi je treba ne le dodatno zaposliti in zamotiti, ampak tudi nadzorovati. V domu pa jih izkoriščajo. Poanta je, da dementni ljudje delajo zase. Tu pa se je razpaslo početje, ki je močno preseglo osnovni namen. Oskrbovanci morajo denimo občasno lupiti česen, čebulo in delati še druge stvari. V glavni kuhinji se kuha za dom in tudi za zunanjo prodajo. Vem za primere, ko je negovalka prinesla s seboj svoje orehe in jih stolkla. Prebirale so jih dementne oskrbovanke, nato pa jih je odnesla domov. Nekoč jih je čistila tudi moja mama. Takrat jim je negovalka govorila, da bodo spekli potico. Naslednji dan sem bil na obisku in mamo peljal ven. Ob vrnitvi v skupino je slišala, da se tolčejo orehi, takrat me je prosila, naj jo peljem v sobo, ker ni hotela v skupino. Povedala mi je zgodbo o orehih. Veste, dementni ne pozabijo vsega, tudi svojo osebnost še imajo,« trdi Knez.
In zakaj ga je to tako zmotilo? »Če ženske potrebujejo vaje iz motorike in podobno, bi za to lahko bilo kaj drugega. Ne vidim nič spornega v tem, če bi morale za terapijo prebirati fižol, pomešan s koruzo in makaroni. To bi bilo koristno zanje, ker bi se zamotile. Za pripravo hrane pa je potreben higienski minimum, tega tu v nobenem primeru ni,« doda. Sporno se mu zdi še nekaj: »Te stvari delajo samo oskrbovanci na zaprtem oddelku, na drugih pa ne. Človek se vpraša, zakaj.«
Brez zapisnikov in obravnav
O nepravilnostih je obvestil vodjo kuhinje. Tam so mu pojasnili, da gre za del terapije, da je to povsem običajno in da se s tem strinja tudi inšpekcija. »Zato sem šel k socialni delavki, a dobil isti odgovor. Mi pa nihče ni pokazal nobene inšpekcijske odločbe ali druge listine. Socialna delavka bi morala narediti tudi zapisnik o tem, a ga ni,« pove in doda, da zapisnikov nikoli ne pišejo.
Oskrbovanci sami plačajo negovalce, zato omejitev zanje ne velja.
»Ne gre za obremenjevanje in izkoriščanje dementnih stanovalcev, ampak za pomemben del psihosocialne obravnave v sklopu varovane gospodinjske skupnosti. Prostovoljno vključevanje v delo, ki posnema življenje pred boleznijo in jim je blizu, krepi miselne, družbene in gibalne zmožnosti. Za vse materiale v sklopu psihosocialne obravnave poskrbi dom. Sledimo usmeritvam ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za delo z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših. Tako imajo možnost v sklopu gospodinjskih skupnosti prostovoljno sodelovati pri aktivnostih, ki se poskušajo čim bolj približati vsakdanjemu življenju. Zaradi primernosti vključujemo tudi dejavnosti, podobne gospodinjskim opravilom, ki potekajo prostovoljno, individualno prilagojene v obsegu in pod strokovnim vodstvom. Veseli smo iskrenega zadovoljstva, ki jih možnost podoživljanja vsakodnevnih življenjskih aktivnosti prinese našim stanovalcem v gospodinjski skupnosti, ki morajo živeti z demenco in jim te drobne zmage veliko pomenijo,« odgovarja direktorica Mateja Černi.
Ugotovitve inšpektorjev
Poudarja, da sta bistvo zadovoljstvo in samozavest posameznika, da zmore vsaj del tega, kar je pred boleznijo. »Takšne aktivnosti jim nevsiljivo omogočajo lažje vključevanje v skupino, spodbujajo samoodločanje in podobno. V stroki takšne oblike prakticirajo po vsem svetu. Osebe z demenco seveda ne pripravljajo hrane zase in za dom, lahko pa pod strokovnim vodstvom v gospodinjski skupnosti prostovoljno sodelujejo pri manjših gospodinjskih dejavnostih, ki so ločene od kuhinje in so lahko tudi dodatek k njihovi prehrani. Te dejavnosti želijo tudi preostali stanovalci in njihovi svojci in jih bomo postopoma kot prostovoljno možnost vključevanja občasno omogočali tudi na drugih oddelkih,« doda.
V domu zatrjujejo, da jih redno preverjajo na socialnem inšpektoratu, v zadnjem rednem nadzoru pa ni bilo ugotovljenih napak ali pomanjkljivosti pri izvajanju institucionalnega varstva starejših. »V inšpekcijskem nadzoru institucionalnega varstva oseb z demenco je bilo ugotovljeno, da so bili anonimni očitki prav tako neutemeljeni ter da delo s starostniki poteka po predpisih in strokovnih načelih v socialnem varstvu. O aktivnosti v sklopu varovane gospodinjske skupnosti je inšpekcijski nadzor ugotovil, da tovrstne prostovoljne dejavnosti ustrezajo strokovnemu načelu normalizacije. Ob tem za starostnike v sklopu psihosocialne obravnave poteka še niz drugih dejavnosti za ohranjanje miselnih in orientacijskih sposobnosti stanovalcev ter upočasnitev bolezni. Inšpektor za varno hrano v izrednem pregledu na podlagi anonimne prijave prav tako ni ugotovil nepravilnosti znotraj gospodinjske skupnosti. Ugotavlja, da gre za enostavne dejavnosti, ki potekajo pod strokovnim vodstvom in stanovalcem pomagajo, da se počutijo bolj domače,« še pove direktorica.
