FOTO: Dekletom so šle salame bolje od rok

STRAŽA – Letošnji izbor mlade kmetice in mladega gospodarja leta so pripravili na Straži, občini, iz katere prihaja lanska zmagovalka Petra Dular je iz bližnje Vavte vasi.

Ob sedmih zvečer je bil šotor pri občinski stavbi že poln navijačev, ki so spodbujali osem deklet in štiri fante, ti so se podali v boj za prestižni naslov slovenskega podeželja. Za mladega gospodarja so se potegovali Nejc Krek iz Poljan pri Gorenji vasi, Marko Udovč iz Mirne Peči, Igor Glušič iz Spodnjih Mladetič in Rok Ježovnik iz Arnač pri Velenju. Dekleta in žene so bile bolj drzne, saj se je prijavilo osem kandidatk: Nives Podobnik iz Otaleža v Cerkljanskem hribovju, Brigita Petek iz Orehovskega Vrha pri Gornji Radgoni, Maja Ambrožič iz Muž pri Bledu, Tina Turk s Pristave, Tamara Borovnik iz Arnač pri Velenju, Anja Štular iz Srakovelj pri Kranju, Marija Gantar z Malenskega Vrha pod Blegošem in Petra Turšič s Spodnjih Mladetič.

Konji, čebele, krave in proso

V letošnjem tekmovanju so organizatorji določili štiri teme, tekmovalci in tekmovalke so morali odgovarjati na vprašanja o konjih, čebelah, kravah molznicah in prosu. »Nekatere teme nam niso blizu, o prosu ne vemo skoraj nič, saj se s tem ne ukvarjamo,« so nam potihoma in smeje priznale. Pobarali so jih, od kod je proso in ali je simbol bogastva? Gre za izjemno žito, ki prihaja iz Azije in ima izmed vseh žit verjetno najnižje potrebe po vodi, kar pomeni, da uspeva tudi na bolj sušnih območjih. Nekoč je bilo simbol bogastva in rodovitnosti, danes ga redko sejemo.

Žene in dekleta ter mladi gospodarji so morali denimo odgovoriti na vprašanje, iz česa čebela dela satje? Ali pa, s katerimi nogami brca konj, žrebec oz. kobila, s prvimi ali zadnjimi. Vprašanja so se dotaknila tudi bolezni živine, ali si upate odgovoriti na naslednje: ali sta kostanj in javor res zelo bogata s cvetnim prahom. Pri tem vprašanju so bila na odru štiri dekleta, pa so vsa odgovorila ne. V resnici sta omenjeni drevesi zelo bogati s cvetnim prahom.

Salame in pletenice

Med osmimi kandidatkami so izbrali tri finalistke, ki so se naprej potegovale za naslov. Ostale so Marija Gantar, Maja Ambrožič in Nives Podobnik.

Tekmovali so v spretnostih, iskanju krompirja, jajc in miške v vreči žita, kjer si moral imeti nekaj sreče. Dekleta so to opravila nežno, ne da bi preveč razmetavala žito, fantje so bili malce bolj divji in žito je letelo po odru.

Zanimiva je bila igra, ko so morali tekmovalci v nekaj minutah napolniti črevo s prosom in oblikovati lepo salamo.

Izkazalo se je, da so bila dekleta precej bolj spretna, vsem trem je uspelo izdelati lepo napete in lično zavezane salame, tako da se je ocenjevalec Pavle Vidic, znani salamar, zmagovalec 20. državne salamijade letos maja v Straži, težko odločil, na koncu je vendarle dal najvišjo oceno Mariji Gantar.

Če je bilo polnjenje salame vsaj tradicionalno moško opravilo, je pletenje pletenice iz treh zvaljanih testenih kač tudi danes predvsem žensko opravilo. A glej ga, zlomka, fantje so se izkazali in zelo spretno oblikovali pletenice, ki jih je ocenila Štefka Vidic, predsednica Društva kmečkih žena Novo mesto. No, tudi dekleta so zadovoljila budne oči izkušene Vidičeve, le tu in tam je šlo malo po svoje.

Tudi na 
smučanje gredo

Ura se je nagnila čez devet, noč je bila še vedno topla, ko je komisija razglasila, da je mlada kmetica leta postala Maja Ambrožič iz Muž pri Bledu, kamor se je primožila in kjer z možem Urošem kmetujeta. Imata štiri otroke, Lovra, Ignacija, Matijo in najmlajšo, petletno Uršulo. Gre za kombinirano živinorejsko in perutninsko kmetijo s kravami dojiljami in pitanci ter kokošmi nesnicami.

Na kmetiji ohranjajo tradicijo poletne paše živine na planini Krma. Zmagovalka Maja je bila nekaj časa zaposlena kot trgovka poslovodkinja, danes seveda to ni več mogoče, kmetija in otroci zahtevajo celo gospodinjo. Rada peče in kuha, iz domačih jajc izdeluje testenine, kljub vsemu pa najde čas za branje.

Naj mladi gospodar je Rok Ježovnik, ki kmetuje na 15 hektarjev veliki kmetiji v Arnačah v Šaleški dolini. Skupaj s partnerico Tamaro Borovnik, ki, zanimivo, ni doma s kmetije, ampak končuje študij kulturne antropologije, in se je tudi potegovala za naslov mlade kmetice leta. Imata sinova Tineta in Ožbeja. Prirejo mleka bosta počasi opustila in se usmerila v perutnino, vzrejo kokoši nesnic in piščancev. Bodoča antropologinja je tudi čisto prava kmetica, saj je opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo, kar ni od muh. Po drugi strani je dokaz, da kmetovanje vendarle ni tako daleč, da se ga ne bi dalo naučiti.

Rok je kmet, po poklicu mizar, ki vozi tovornjak z mlečno cisterno, kar je drugi vir zaslužka na kmetiji. Ob vsem pogonu najdeta čas za sprostitev, pozimi gredo tudi na smučanje. Mlada kmetica in mladi gospodar sta na odru sedla na prestol, obkrožena s kolegicami in kolegi, ki so se prav tako srčno bojevali, a tokrat je bila sreča naklonjena Maji in Roku, ki nista skrivala veselja.