MOZIRJE – Chevroleta apachea, model 31, letnik 1959, je iz sončne Kalifornije pripeljal in ga povsem prenovil 38-letni Andrej Peciga, velik oboževalec ameriških avtomobilov. »Zakaj so mi všeč? Zaradi vsega, velikosti, močnih motorjev, tudi zaradi porabe, ha, ha,« se nasmehne dvakratni državni prvak v off-roadu. »Z džipi smo se takrat, pred kakšnimi petnajstimi leti, gonili, kjer se je dalo. Jaz z wranglerjem.«
Potem se je zaljubil v starodobnike in med njimi prav posebno v chevroleta apachea: »Iskal sem ga načrtno in ga leta 2008 tudi našel na nekem ameriškem spletnem oglasniku. Pofotografirali so mi ga, zagotovili, da je vozen, in za 4000 dolarjev je bil moj. Še dva tisočaka pa sem plačal, da so ga iz okolice Los Angelesa prek Rotterdama dostavili v Mozirje.«
Brez zob V Andrejevem chevroletu apacheu junaka iz risank prepoznajo tudi otroci: »Glej ga, Dajza, se derejo, samo da tale nima zob.« |
Peciga, ki se sicer ukvarja z brizganjem plastike, je najprej preveril tekočine in se s prijateljema, v kabini je prostora le za tri, nemudoma odpravil na srečanje ameriških avtomobilov Open Season v ljubljanski BTC: »Dajz je bil res vozen, kot so mi zagotovili, čeprav se je med vožnjo en amortizer prikotalil izpod sedeža in žmigavci niso delali. Nakazovanje smeri smo rešili tako, da sva s sopotnikom izmenično z baterijo mahala skozi okno.«
V Ameriko
Potem so se štirje prijatelji, nobeden ni bil izučen mehanik, lotili temeljite prenove. »Dajza smo razstavili do zadnjega šraufa, speskali, pobarvali, dele, ki jih ni bilo mogoče obnoviti, pa kupili nove. Ponje smo odpotovali v ZDA, domov pa spravili tako, da smo kupili še enega oldtajmerja, forda country squireja, letnik 1973, v katerem je, mimogrede, prostora za 11 ljudi, in jih naložili vanj. Tudi ta ford je danes temeljito prenovljen.«
Seveda po temeljiti lepotni preobrazbi Dajz ni bil več vreden slabih 4000 evrov, temveč 28.000. »Všteti so samo materialni stroški in ne tudi vložene ure našega dela, ki se jih je v treh letih nabralo na stotine,« doda Peciga. »So mi pa zanj že ponujali 49.000 evrov, a jih nisem sprejel. Najprej zato, ker sem Dajza kupil za svojo dušo, in drugič, ker je marca letos umrl moj najboljši prijatelj Filko. Skupaj sva ustanovila avto moto klub Filand, katerega predsednik sem (iz imen Filko in Andrej, op. a.), in tudi on je bil ves čas zraven pri prenavljanju Dajza.«
Vlečni tovornjaček iz Avtomobilov je danes medijska zvezda, pojavil se je v dveh videospotih, ansambla Donačka in Perpetuum Jazzile, gostuje na različnih razstavah, mogoče ga je najeti za poroke. »Edini pogoj je, da ga vozim jaz,« poudari Andrej. Z Dajzom naredi na leto okrog 4500 kilometrov in 5700-kubični V8 motor z 200 KM in ne pretirano porabo 11 litrov ob najbolj ekonomični vožnji okrog stotke jih je za to leto večino odpeljal. »Pozimi ga spravim pod nadstrešek, spomladi pa se spet začne sezona srečanj ameriških avtomobilov pri nas pa v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Dajz je zmeraj tam.«
