ZADAR – Zaslužil je s slehernim Slovencem, ki je bil med letoma 2002 in 2005 lastnik motornega vozila. Podjetje Roberta Rotarja Mirage je namreč od vlade premierja Antona Ropa in s podpisom generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja (v času uzakonitve Rotarjevega biznisa pa notranji minister) vsakemu lastniku motornega vozila v državi tri leta prodajalo popolnoma nepotrebne nalepke, ki naj bi pričale o registriranosti vozila. Zaradi od vlade podarjenega milijonskega posla se ga je prijelo ime čudežni deček LDS (imetje je sicer nagrmadil tudi z izdelavo osebnih izkaznic in potnih listov), prevažal se je s helikopterjem. Pred dnevi, tik pred zadnjim vročinskim valom, pa je iz Dalmacije na Hrvaškem odjeknila vest, da je postal osumljeni ponarejevalec.
Najprej posojilo, nato še posel
Pogledali smo, kako je 47-letni Robert Rotar posloval v Sloveniji pred škandalozno pogodbo, s katero je pobasal proračunske milijone, in potem. In – to razkriva zemljiška knjiga – dobival celo posojila državnih podjetij. Tako je njegovemu Mirageu državna Luka Koper leta 1999, torej že debelo leto, preden je dobil bajni milijonski posel z nepotrebnimi nalepkami, posodila več kot 360.000 evrov (takrat je bilo to 87 milijonov tolarjev). Posojilo je zavaroval s stanovanjem za Bežigradom, garažo in še nekaj parcelami v Ljubljani, roka vrnitve posojila pa v zemljiški knjigi ni, ampak je opredeljen le z zaznamkom »do odpoklica«.
Stanovanje smo našli v dokumentih iz postopkov, ki so tekli po propadu Miragea: 107 kvadratov veliko bivalno enoto je po dokumentu, ki ga je aprila letos v spis o propadu Miragea vložilo Okrožno sodišče v Novem mestu, spisala pa ga je stečajna upraviteljica Branka Remškar, Rotar že leta 2002 z darilno pogodbo pred novomeškim notarjem Andrejem Tiranom podaril svoji hčeri Nini. Menda, tako piše Remškarjeva, je nepremičnino od svojega podjetja kupil, posel naj bi prijavil in plačal davek. V zemljiški knjigi je, zanimivo, vknjižen Mirage, začetek učinkovanja vpisa imetnika pa je sodeč po vpisu začel veljati nekaj pred 15. uro 24. oktobra 2016. Precej drugače pa beremo iz upraviteljičinega zapisnika, saj ta navaja: »Navedene nepremičnine so bile izročene v last in posest upnici (hčerki Nini, op. p.) leta 2002, ki je dve nepremičnini uporabljala kot svoji lastni. Upnica v nepremičnini živi in ima na naslovu, kjer se stanovanje nahaja, prijavljeno tudi stalno bivališče. Upnica je svojo lastninsko pravico na nepremičninah, upoštevaje priposestvovalno dobo, že priposestvovala.«
Najemnik pri starših?
Nenavadno dejstvo je leta 2011 v postopkih propada Miragea o 51-odstotnem lastniku podjetja, ki je leta 2002 ustvarilo neverjetnih 16 milijonov evrov prihodkov in prikazalo več kot štiri milijone evrov dobička, zabeležil tudi stečajni upravitelj Marjan Bakan. Sodišče je namreč tistega leta sklenilo podjetje izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije na predlog Bakana, »ker je poslovni naslov subjekta vpisa, Jedinščica 45, 8000 Novo mesto, ki je vpisan v sodnem registru, neznan«. Zoper ta sklep je Rotarjev Mirage še pravočasno ugovarjal in spet je imel pogodbo, in to iz leta 1992, s katero je sodišče prepričal, da izbrisni razlog ne obstaja.
»Priložil je dokaz o tem, da je sklenil najemno pogodbo z Janezom Rotarjem, lastnikom nepremičnine, na naslovu Jedinščica 45, Novo mesto, o najemu poslovnih prostorov, pisarne, delavnice in sanitarij v pritličju hiše, kakor to izkazuje priložena še danes veljavna najemna pogodba,« je ugotovila novomeška okrožna sodnica svetnica Ana Kodrič. Domnevamo, da je najemno pogodbo sklenil s svojimi starši, saj sta lastnika nepremičnine Janez in Marija Rotar, po izpisku iz zemljiške knjige rojena leta 1943 oziroma 1945.
2,4 milijona na mesec
Podjetje Mirage je med vladavino LDS tiskalo tudi potne liste Slovencev. Aplikacija protikorupcijske komisije Erar tako razkriva, da so samo leta 2003 iz proračuna že januarja prejeli 2,4 milijona evrov, specifikacija pa pokaže, da so bile plačnice upravne enote. Samo Upravna enota Ljubljana je nakazala več kot 600 tisočakov.
Ob prekinitvi pogodbe za nepotrebne nalepke je takratni notranji minister Dragutin Mate dejal, da je bila odločitev za prekinitev pogodbe politična, kot je bila v Ropovem času politična odločitev, da Rotarjevo podjetje dobi posel.
Da je bila odločitev prve vlade Janeza Janše pravilna, je leta 2013 potrdilo tudi vrhovno sodišče, saj se je državno pravobranilstvo v letnem poročilu za to leto pohvalilo, da je Rotarjev Mirage zaradi Janševe prekinitve pogodbe zahteval z obrestmi vred 8,4 milijona evrov odškodnine za izgubljeni dobiček. Vrhovno sodišče pa je odločilo, da jim pripada »zgolj« 730.000 evrov, kar je osrečilo pravobranilce, ki so zapisali: »Uspeh državnega pravobranilstva v pravdi je tako skoraj 90-odstoten.«
