BREŽICE – Supanje je v zadnjih letih postalo eden najbolj priljubljenih vodnih športov na svetu. Gre za tako imenovano stoječe veslanje in bržkone ste med poležavanjem na plaži ob morju, jezeru ali reki že opazili kakšnega suparja. No, če ste se v zadnjem času mudili na obrežju reke Krke, ste morda naleteli na prav poseben prizor: v športno-rekreacijskem centru Sup Čatež so namreč začeli organizirati supanje za invalide.
Za dušo in telo
»Projekt je nastal v sodelovanju in na pobudo brežiške občine,« poudarita vodji centra Sup Čatež Simona Potočar in Jernej Agrež. Občina Brežice je konec lanskega leta namreč začela projekt Občuti svobodo vode, ki ga vodi podžupanja Katja Čanžar: »Naš projekt je bil na razpisu Erasmus med 19 izbranimi (prijavilo se jih je sicer več kot 300, op. p.), ki jih bo sofinancirala Evropska komisija.« Od skupno 620.000 evrov, kolikor je vreden projekt, je brežiška občina skoraj pol milijona evrov pridobila na omenjenem razpisu.
Del teh sredstev so namenili organizaciji supanja za invalide. Tako se vsak četrtek v center Sup Čatež pripelje poln kombi nasmejanih varovancev društva Sonček. Med njimi je Simon Pečnik, ki ima za seboj težko življenjsko zgodbo: kot mlad fant se je tako hudo ponesrečil, da je pristal na invalidskem vozičku. Ker zelo težko govori, nam pri komunikaciji z njim pomaga njegova spremljevalka: »Nekoč sem treniral smučanje,« nam zaupa Simon. »Zato mi to, da se spet lahko ukvarjam s športom, še posebno veliko pomeni.«
Po kratkem razgovoru z nami se je pogumno podal na desko in z Jernejevo pomočjo je po Krki supal skoraj pol ure: »Saj bi še, ampak je prevroče,« se je zasmejal, ko so ga spet prepeljali na kopno. »Supanje je zelo zabavno,« je še dodal vidno zadovoljen. Podobno so nam povedali drugi varovanci društva Sonček: »Ta šport je dober za dušo in telo!« Temu pritrdijo njihovi spremljevalci: »Veslanje je dobro za razvijanje motorike, rezultati so že opazni. Poleg tega opažamo, da jim supanje vliva samozavest in novo voljo do življenja.«
Prvi na svetu
Vodja centra Sup Čatež Jernej Agrež, ki je diplomiral na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in je mladi raziskovalec na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, je kot prostovoljec dejaven v številnih nevladnih organizacijah. »To, da lahko pomagam sočloveku, me osrečuje,« razloži, zakaj se je odločil sodelovati pri projektu brežiške občine. »Najboljši kazalnik tega, da smo na pravi poti, so njihovi nasmehi,« pokaže na varovance društva Sonček.
A Jernej se pri tem ne misli ustaviti: »Že mesece si prizadevamo razviti posebno desko za invalide in druge gibalno ovirane osebe, s katero bi jim ta šport še bolj približali.« Prototip, ki je prvi tovrstni na svetu, je že narejen. »Desko smo tudi že preizkusili in smo z izdelkom zadovoljni. Čaka nas le še nekaj manjših popravkov.« Tudi tu Jerneju pomaga brežiška občina: »Radi bi razvili celostni pristop k temu priljubljenemu športu, ki bo gibalno oviranim olajšal udejstvovanje v njem. Na novo razvito desko in blagovno znamko, ki jo bo predstavljala, predvsem pa idejo o supanju za gibalno ovirane želimo čim prej in čim bolje razširiti med ciljno skupino,« je za konec še povedala podžupanja brežiške občine Katja Čanžar.
| Medalja za hrabrost in požrtvovalnost O Jerneju Agrežu, vodji centra Sup Čatež, smo v Slovenskih novicah že pisali. Med drugim v času begunske krize, v kateri je deloval kot vodja posavskih prostovoljcev. Vpleten pa je bil v še eno nenavadno življenjsko zgodbo, zaradi katere mu je slovenska policija junija lani podelila medaljo za hrabrost in požrtvovalnost. V obrazložitvi priznanja je zapisano: »Jernej Agrež, prostovoljec v kinološkem društvu, je bil 20. aprila ob četrti uri zjutraj, skupaj z drugimi vodniki reševalnih psov, aktiviran za iskanje pogrešane osebe na območju Lešnice pri Novem mestu. Po skoraj petih urah iskanja so trije vodniki, med njimi tudi Jernej Agrež, opazili pogrešano osebo, ki pa je imela v rokah pištolo. Jernej Agrež jo je začel nagovarjati, naj se preda, naj ne beži. Na kraj se je pripeljal tudi komandir novomeške policijske postaje Tomaž Slak, ki je vodil iskalno akcijo. Že pred tem je Jernej Agrež svoja sodelavca napotil na varno razdaljo, vodja vodnikov pa je vsem odredil vrnitev na izhodiščno točko. Najprej Agrež, nato še Slak, sta poskušala osebo prepričati, naj se mirno preda in odloži pištolo, ki jo je imela ves čas uperjeno vase. Med pogovorom na razdalji nekaj metrov je počil strel. Jernej Agrež je domneval, da je oseba streljala na policista, zato se je vrgel nanjo. Takoj ko je ugotovil, da je pogrešani ustrelil samega sebe, pa mu je poskušal pomagati: ustaviti krvavitev, ga oživljati …, a pomoči žal ni bilo več, saj je zaradi strelne rane umrl. Vsi vodniki reševalnih psov in sodelujoči policisti si zaslužijo priznanje za izredno požrtvovalnost pri iskanju pogrešane osebe, še posebno ker se je običajno iskanje nepričakovano sprevrglo v zelo nevarno situacijo. V trenutku, ko je bilo res ogroženo življenje, pa je Jernej Agrež storil bistveno več, kot se je od njega pričakovalo – plemenito je izpostavil svoje življenje, da bi rešil življenje drugega in preprečil nadaljnje ogrožanje. Za njegovo dejanje se mu podeli medalja policije.« |
