VRHNIKA – Strm je klanec, ki vodi do Cankarjeve rojstne hiše na Vrhniki. Pravzaprav je na mestu današnje zidane hiše nekoč stala lesena koča, krita s slamo, ki je pogorela v požaru. Za Cankarjevo hišo, Na klancu št. 2, danes stanuje kipar mag. Bojan Mavsar, tudi slikar, ki se je ob 140-letnici pisateljevega rojstva odločil za nekaj prav posebnega. Izdelal je nov Cankarjev spomenik, ki je nekaj posebnega in bo marsikoga zagotovo presenetil. Preseneča tudi kiparjeva odločitev: »Namenoma sem se odločil za to potezo, vendar zunaj konteksta lokalne skupnosti. To torej ne bo neka uradna proslava ob pisateljevem rojstnem dnevu. Gre za postavitev znamenja na moji zemlji za njegovo rojstno hišo. Tako se ne naslanjam na občino, ne na razne zavode, niti na nobeno aktualno politiko. Vaški odbor smo ustanovili namenoma za ta dogodek, da naredimo nekaj drugače, z nekim minimalizmom, s poceni materiali, vsak s svojim znanjem, ki ga lahko posreduje pri samem projektu. To je v moji vlogi kiparja družbenokritični nastop, da z aktualno politiko, gospodarstvom in če hočete, celo z znanostjo, v teh časih negotovosti znotraj kulture ni mogoče sodelovati. Zato se obračam k ljudem, ki so mi po vsebini bližje. Tako je tudi moj cilj veliko bolj uresničljiv.«
Zanima nas, kakšen je bil odziv ljudi, ki jih je kipar Bojan Mavsar povabil k sodelovanju. »Odziv je bil fantastičen,« razloži avtor nove Cankarjeve podobe. »Žal na splošno primanjkuje komunikacije in dialoga, to je v bistvu postal tudi družbeni problem. Vsi so se – vsak s svojo vlogo – radi odzvali povabilu k sodelovanju. Njihov prispevek lahko razdelim na dva pola: moška stran je poprijela za razna obrtniška dela, ženski del pa bo poskrbel za kulinarično plat dogodka.«
Erotika v Vatikanu
Desetega maja 1876 rojeni Ivan Cankar je bil že večkrat sopotnik kiparja Bojana Mavsarja, tudi zaradi prepoznavnosti njegovega obraza, ki ga krasijo brki in njegove značilne oči. »Cankarja sem že leta 2004 upodobil v stotih slikah in je kot sosed že takrat načel moje umetniško razmišljanje. Z menoj je prisoten že dvanajst let, upodobil pa sem ga na več načinov, slikarsko in kiparsko. Posebnost, na katero bi rad opozoril, je, da smo se odločili za ponatis Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, ki jo je škof Jeglič, ko je izšla, sežgal zaradi sporne pesmi znotraj zbirke, to so Dunajski večeri, kjer Cankar omenja lahke ženske. Za vsako pesem sem ob ponatisu napravil ponazoritev, to je sliko, ne ilustracije. Ko sem bral Erotiko, sem iz pesmi izvlekel okolje, barve, simbole in to vnesel v risbo. Izdali smo tri knjige, lepo opremljene in vezane v usnje. Zgodila se je celo neslutena zgodovinska sprememba. Zakaj? Ko je prišel kardinal Franc Rode na Vrhniko, sem županu ponudil, da tako oblikovano in natisnjeno ter vezano Erotiko podari Rodetu. Ta je darilo sprejel in po 116 letih je Cankarjeva Erotika zdaj v Vatikanu.«
Kako se je kipar lotil dela? »Zaradi letošnje okrogle obletnice sem se odločil, da že tako in tako zriban lik Ivana Cankarja metaforično postavim na neki drug nosilec. Ko smo našli ribežen iz njegovega časa, je bila ta zamisel takoj sprejeta. Zakaj ribežen? Identiteta Ivana Cankarja na nek način odhaja s tem ribanjem, ker ga ne izkoriščamo socialno, družbeno in kulturno tako, kot bi ga morali.« Poleg velike skulpture ribežna s Cankarjevo podobo je izdelal še 140 takih manjših podob, ki bodo v njegovi galeriji postavljene kot ambientalni dogodek.
Brez javnosti
Bojan Mavsar omenja ženski del, ki bo poskrbel za kulinarično plat dogodka. »Kuhali bomo ričet, ki ga je Ivan Cankar neizmerno ljubil, torej njegovo jed, ampak brez krompirja. Pisatelj ni maral ričeta, če je bil v njem krompir. Pripravili bomo tudi druge tradicionalne jedi njegovega časa, na primer kruhke oziroma kot pravimo presce. Ženske, ki bodo imele pomembno vlogo na dogodku, bodo pekle v krušni peči ter kuhale golaž in ričet v kotlih, vse torej tako kot nekoč.«
To ne bo javni dogodek, poudarja kipar. Namenjen je Klančevcem, prebivalcem ulice Na klancu, njegovim prijateljem. »Ne bo nobenih uradnih osebnosti, saj hočem s tem povedati, da lahko tudi drugače praznujemo pisateljev rojstni dan. Vrhniški župan bo povabljen, vendar kot moj prijatelj. S tem hočem povedati, da miloščine, ki jo delijo kulturni skladi, ne potrebujem. Obračam se na sosede, ki mi veliko več pomenijo.«
Kakšen je danes znameniti Cankarjev Klanec v primerjavi z obdobjem pred 140 leti? »Klanec še ohranja identiteto vaške skupnosti, saj je arhitekturno dokaj dobro ohranjen. Ostaja isti Klanec, prav zaradi tega, ker zelo dobro sodelujemo, ker si znamo vedno pomagati, ker se znamo pozdraviti in se pogovoriti,« še pove kipar Bojan Mavsar, rojen v Krškem.
Na klanec se je preselil čisto po naključju in postal pisateljev sosed: »Ko sem videl, kam prihajam, me je to zelo razveselilo. Nisem namenoma iskal tega klanca, da bi si uredil življenjski prostor. Hišo sem si prišel ogledat ponoči, in sploh nisem vedel, da je zraven spominska hiša Ivana Cankarja. Ko smo naslednji dan začeli delati v hiši, se je pojavil bel maček in to je bil zagotovo pisateljev duh.«
