ZABAVA

FOTO: Ameriške borovnice so šle za med

Objavljeno 31. julij 2017 23.38 | Posodobljeno 31. julij 2017 23.39 | Piše: Primož Hieng

Na prazniku borovnic v Borovnici letos vrsta novosti. Sadike kot ameriška pomoč po vojni.

Letošnja novost je bila borovničeva povorka.

Za ameriške borovnice, ki so jih ponudili domači pridelovalci, je bilo treba v vrsto, saj so šle dobro v promet. Čeprav je bilo treba za kilogram modrih sadežev odšteti osem evrov, so jih pridelovalci sproti dovažali iz svojih nasadov. Za enotno ceno so se dogovorili pred začetkom sejmarjenja.

Letos je bil praznik še posebno slovesen, saj so se v minulih dneh spomnili 160. obletnice, ko je skozi vas zapeljal vlak na poti med Dunajem in Trstom. Spomin nanj so minulo soboto obudili tudi s prihodom muzejskega vlaka iz Ljubljane. Prišel je tudi slovenski predsednik Borut Pahor, z županom občine Borovnica Bojanom Čebelo pa sta si ogledala bogato ponudbo na stojnicah. Pridružil se jima je še ameriški veleposlanik Brent R. Hartley, ki je dopolnil zgodbo o priljubljenih ameriških borovnicah.

Rade imajo barje

Pravijo, da ime naselja in tudi občine Borovnica nima prav nobene povezave s tem, da so v okolici največji nasadi ameriških borovnic v Sloveniji. Za njihovo pridelavo je predvsem pomembna ustrezna barjanska zemlja, bogata s šoto, na kateri zelo lepo uspevajo in bogato rodijo.

 

Podoba Borovnice, ko je skozi vas zapeljal prvi vlak na južni železnici, je bila precej drugačna kot danes. Pomemben del železniške proge je bil znameniti viadukt, od katerega je danes ostalo zelo malo, a je Borovnici vse do 1941. dajal tako značilni videz. Južna železnica je namreč močno posegla v življenje kraja. Doživel je pomemben razvoj, železnica pa je takratnim prebivalcem odprla okno v svet.

Pred 160 leti je bilo v vasi okrog petdeset hiš, ljudje pa niso imeli posebnih priložnosti za razvoj. Vas je bila s treh strani obdana z gozdovi, proti severu se je odpiralo barje. Sedem let so gradili progo in seveda z njo znameniti borovniški viadukt. V 30. letih prejšnjega stoletja je že kazal znake dotrajanosti. Načrte za obnovo je pretrgal začetek druge svetovne vojne. Jugoslovanska vojska je ob umiku sistematično rušila vse pomembnejše železniške objekte, da bi otežila napredovanje okupatorja. Borovniški viadukt je prišel na vrsto 10. aprila 1941. Z miniranjem so zrušili most med 11. in 20. stebrom.

Železniška proga danes teče po barjanskih robovih, med železnico in krajem pa je veliko rodovitne zemlje, na kateri med drugim zelo dobro uspevajo ameriške borovnice. Prve nasade teh borovnic je uredil Kmetijski inštitut Slovenije leta 1962 na Drenovem Griču pri Vrhniki. Potem so nasade začeli širiti v okolici Borovnice, kjer so že pred leti zasnovali prireditev Dan borovnic. Prav na tem prazniku pridelovalcev teh sadežev se lahko vsako leto do sitega posladkate, borovnice pa lahko odnesete tudi domov. Izvedeli smo, da so po prvih nasadih blizu Vrhnike začeli testirati zemljo tudi na Barju. Nato so nekateri sadike dobili v sklopu ameriške povojne pomoči Jugoslaviji.

Borovnice so naravno zdravilo za lajšanje ledvičnih tegob, težav z očmi in za urejanje prebave

Za pridelavo borovnic so se odločili tudi na kmetiji z nenavadnim, a starim imenom Pri Ljubljanščevih, ki jo vodi Matija Suhadolnik: »Naša kmetija je v središču Borovnice, kjer prodajamo ameriške borovnice, lahko pa si ogledate naše nasade in se posladkate z različnimi dobrotami, tudi z marmeladami in pecivom. Borovnice so naravno zdravilo za lajšanje ledvičnih tegob, tegob z očmi in za urejanje prebave. Lahko jih tudi zamrznemo in uporabljamo v zimskem času. Borovničev sok je dobro razkužilo za usta in grlo.«

Na letošnjem prazniku so se predstavili tudi pridelovalci Pirčevi iz Dola pri Borovnici. Pred svojo stojnico so postavili kolo v živahni vijolični barvi, ki je nekaj posebnega. Na krmilu je namreč nameščen mešalnik za pijače, ki je povezan s pogonskim sklopom kolesa. »Tako si je lahko vsak obiskovalec naše stojnice sam na svoj nožni pogon zmešal smuti, ti napitki so zdaj zelo priljubljeni in zdravi. Poleg naših borovnic smo za kozarec zdravega napitka dodali še pol banane in približno deciliter riževega mleka. Potem pa je treba kar nekaj časa poganjati, da nastane okusna pijača,« so povedala Pirčeva dekleta.

Poleg muzejskega vlaka je na sobotnem prazniku veliko pozornosti vzbudil še starodobni avtobus, ki je navdušene obiskovalce vozil do Tehniškega muzeja v pet kilometrov oddaljeno Bistro. 

Deli s prijatelji