LJUBLJANA – Poslanci v državnem zboru so uničili stole in sedala, vsaj sodeč po naročilu male vrednosti, s katerim so od 16. junija začeli v državnem zboru iskati nekoga, ki bi »popravil ter obnovil stole, vrata in tabureje«, kot piše v razpisu. Vodstvo državnega zbora, ki mu trenutno predseduje Milan Brglez, permanentni upornik znotraj največje vladne stranke, pa izvajalca, ki bi na sedala 65 stolov prevlekel novo usnje, do konca junija sploh ni uspelo najti. Razpis, s katerim so iskali nekoga, ki bi zakrpal luknje pod poslanskimi zadnjicami med 14. julijem in 31. avgustom, je bil neuspešen. Nimajo pojma, kaj bodo naredili.
Goveje kože
Celo seznama, katerih 65 sedežev je treba zamenjati, očitno nimajo, saj nanj čakamo že ves teden in so nam Brglezovi sprva obljubili, da ga dobimo v zakonskem roku, a ga po več kot tednu dni še nismo prejeli. Kako potem vedo, katerih 65 poslancev bi moralo jeseni sesti na nove pene, oblečene v usnje, niso znali pojasniti. Je pa tako, vsaj sodeč po razpisu, da potrebujejo: »Pretapeciranje sedežnega (sedalo) dela, cca. 0,8 m2 neto usnja. V ceno morajo biti zajeti tudi demontaža stola in odvoz v delavnico in ponovna montaža. Naravno usnje, goveje, mora biti kakovostno, povsem enake barve, teksture in šivov kot obstoječe. Zamenjati je treba tudi polnilo iz kakovostne pene.«
Parlamentarna velika dvorana, to je tista osrednja, v kateri zaseda 90 poslancev in pred katere prihajajo vsak mesec na zagovor člani celotnega vladnega zbora, je bila v celoti prenovljena leta 2000. Na spletni strani parlamenta beremo, da se v dvorani 150 sedežev krožno in v obliki amfiteatra spušča proti osrednjemu krogu in govorniškemu odru, ki je delno vrtljiv. Vsako poslansko mesto je opremljeno z mikrofonom, glasovalno napravo z identifikacijsko kartico, sistemom za prevajanje, električnim priključkom ter dostopom do računalniškega omrežja državnega zbora. Sedeži so vrtljivi, premakljivi in nastavljivi po višini.
Delala je še Hilda
Leta 2000 je bila velika prenova velike dvorane državnega zbora, preddverja velike dvorane, preddverja balkona in stropa male dvorane v rokah današnje zapornice, gradbene baronice Hilde Tovšak. Vegrad, ki ga je vodila, je takrat za prenovo zaračunal več kot 1,6 milijona evrov (388,263.845 takratnih tolarjev). Dobavo in montažo telekomunikacijske opreme so naročili pri podjetju TSE in zanj plačali več kot pol milijona evrov (v tolarjih 122,566.772 SIT). Skupaj je prenova stala več kot 2,1 milijona tolarjev. V prenovljeni dvorani poslanci zasedajo od 23. decembra 2000. Krožna zasnova prostora spoštuje idejo arhitekta Jožeta Plečnika. Demokratični krog skupnosti naj bi po tej ideji poudarjal prostor pogovora, dogovora, odločanja.
Utrujenih 120 naslonjal
Poslanci očitno vedo, kam z rokami. Sodeč po razpisu, s katerim je vodstvo državnega zbora iskalo 120 naslonov za roke, so obrabili tudi te. V razpis so zapisali: »Pretapeciranje opiral (rokonaslonov). Cca. 0,15 m2 neto usnja. V ceno morajo biti zajeti tudi demontaža opiral in odvoz v delavnico ter ponovna montaža. Usnje, goveje, mora biti povsem enake barve, teksture, in šivov kot obstoječi. Zamenjati je treba tudi polnilo iz kakovostne pene.«
Sicer pa so v osrednji dvorani slovenskega hrama demokracije tla obložena s sivim tapisonom in sivim pohorskim granitom, strop in stene so bele, stenske obloge in poslanske klopi so iz češnjevega furnirja, poslanski sedeži in sedeži na balkonu pa iz sivega usnja. Stena za sedeži predsedstva državnega zbora je iz hotaveljskega marmorja.
