ŠPANSKI PLES

Flamenko je glasba in ples

Objavljeno 29. september 2014 00.40 | Posodobljeno 29. september 2014 00.42 | Piše: A. P.

Andaluzijska umetniška zvrst je sestavljena iz dveh enakovrednih delov, glasbe in plesa. Edina slovenska poklicna flamenkosa sta plesalka Ana Pandur in kitarist Vito Marenče.

Slovenija spada med redke države sveta, ki se lahko pohvalijo z močno in razgibano sceno ljubiteljev flamenka. Ples je v 90. letih k nam pripeljala balerina Jelena Markovič, ki je organizirala prve tečaje.

»Pri njej sem se na začetku učila tudi jaz, kmalu pa sem se podala na študij flamenka na madridsko akademijo Amor de Dios,« nam je zaupala plesalka, koreografinja in gledališka ustvarjalka Ana Pandur, ki velja za prvo ime flamenka pri nas in ki flamenko uvršča med sodobne uprizoritvene prakse, ki se povezujejo z gledališčem, sodobnim plesom, glasbo in performansom. »Pred kakšnim desetletjem, po vrnitvi v Slovenijo, sem začela poučevati. Flamenko je bil pri nas še v povojih, vendar smo z vztrajnim delom počasi zgradili solidno bazo. Na to osnovo smo lahko kar ponosni, zavedati pa se je treba, da imamo še veliko prostora za napredek, predvsem za individualizacijo flamenka.«

Flamenko je ples, ki se mu pri nas z redkimi izjemami posvečajo v glavnem ženske. Velja poudariti, da ni španska folklora in ne ples v paru. Vključuje udarce z nogami, posebno tehniko rok in razumevanje različnih ritmov. »Navadno začetnike opozorim, da po dveh, treh tednih še ni vidnih rezultatov. V tem je flamenko soroden baletu, vendar pa so po enem letu rednega plesa rezultati zagotovljeni,« je dodala Pandurjeva, ki je flamenko že uspešno postavila na odre Cankarjevega doma, Narodnega doma in drugih pomembnih prizorišč. Trenutno sodeluje z vrhunskim, mednarodno priznanim kitaristom flamenka Vitom Marenčetom, ki na plesnih tečajih tudi spremlja učenke.

Največja izbira plesnih šol, ki imajo na seznamu flamenko, je seveda v Ljubljani. »Tukaj je moja šola, PKD Flamenko, kjer je poudarek na tehniki in umeščanju flamenka v sodobne performativne prakse, iskanju splošnih zakonitosti plesa, seveda na osnovi tradicionalnega flamenka. Potem sta v Ljubljani še dve društvi, eno, ki je usmerjeno v malce bolj tradicionalno in recimo temu avtohtono vejo, drugo pa je društvo prve generacije mojih učencev, ki so se osamosvojili in prav tako pripravljajo tečaje. Tudi v Mariboru obstaja šola, katere nosilka prav tako izhaja iz naših vrst, mislim pa, da so se aktivno organizirale tudi Primorke.« Ana Pandur vabi vse, da obiščejo njeno plesno šolo, kjer imajo v četrtek ob 19.30 brezplačne vaje za bienalni flamenko falshmob, ki bo 5. oktobra v prestolnici. Gre za nenapovedano in na videz spontano plesno druženje, ki ga Pandurjeva pripravlja pod pokroviteljstvom Seviljskega bienala flamenka. 

Deli s prijatelji