FIŽOLOV DAN

Fižolove jedi, ki jih lahko okušamo in poslušamo

Objavljeno 01. september 2012 23.15 | Posodobljeno 01. september 2012 23.15 | Piše: Milan Glavonjić

Fižolov dan v Hrovači je zaznamovala tudi rekordna klobasa.

Navali, narod, na fižol (foto: Milan Glavonjić).

Hrovača oziroma tamkajšnji že deseti fižolov dan, ki so ga tudi tokrat pripravili člani vaškega etnološko-turističnega društva, je bila središče številnih dogodkov, ki so se ob koncu tedna zvrstili v deželi suhe robe.

Fižolovemu prazniku je bilo naklonjeno tudi vreme, vrsta drugih dogodkov, ki so se začeli opoldne, so trajali pozno v noč. Vmes se je oglašal obrekljivi Radiu Mlajku. Vzdolž vasi se je trlo lačnih obiskovalcev, omamne dišave iz več deset posod, v katerih se je ta stročnica kuhala noč prej, so jih postavile v vrste. »Kar dajte, teh dobrot se lahko naužijete le v Hrovači,« jih je vabil Dragov Ivan (Ivan Prelesnik), predsednik društva. Gospodinje so stregle več kot trideset različnih jedi in priboljškov, v katerih je bila glavna sestavina fižol. Tokrat so prvič pripravili kuhanje ribniške trojke, za poslastico pa fižolov sladoled in fižolovo torto.

10-metrska fižolova klobasa

Ob 13. uri je 10 košatih Hrovačanov na lesenem podstavku mimo vaške lipe do prireditvenega prostora z dvignjenimi rokami prineslo desetmetrsko, seveda fižolovo klobaso. Ocenila jo je in strokovno mnenje o novem slovenskem izdelku podala prehranska strokovnjakinja Marija Merljak: »Za videz, okus, sestavo – trikrat po deset,« je prisodila. Tudi etnolog dr. Janez Bogataj jo je zaužil in dejal: »Končno ena prava slovenska klobasa! Zaradi te se zagotovo ne bomo prepirali s sosedi ali kar sami med seboj!«

»Ja, ja, če bi vam razkril užitne arcnije, ki jih tlačimo v črevo, bi se lahko vpletlo mednarodno sodišče za zaščito geografskega porekla,« je dodal vsevedež Gornikov France, v prostem času sicer teoretik vseh znanj.

O fižolu, zlasti o ribničanu, ki ga poznamo že od 18. stoletja, je mrgolelo teorij in razlag, mnenja so se kresala tudi o njegovih učinkih. Gornikov France mu pripisuje večjo pomembnost, kot si lahko mislimo. »Ob odkritju Amerike 1492. je bil na krovu Kolumbove ladje tudi Ribničan. V žepu je imel tri fižolčke. Dva je pojedel, ker je imel hrepenenje po ženi, tretjega pa je dal v zemljo, ko je prišel v Hrovačo. Iz enega so sčasoma obrodile njive, mi tega jemo in poglejte, kakšni smo. Mene je hkrati dosti spredaj in tudi tam doli,« je bil brez dlake na jeziku.

Porabili več kot dvesto kilogramov fižola

Dragov Ivan je domačinom, ki so tudi tokrat staknili glave in fižolov dan dvignili na raven izvirne etnološke prireditve, naložil nič kaj lahko breme. »Hrovačani, me slišite, drugo leto bomo fižolov dan razpotegnili na ves teden. Ga bomo sračkali in se imeli fajn. Tudi vi pridite, ma, bo luštn'!«

Hrovačani so skuhali in v druge namene uporabili več kot dvesto kilogramov fižola. »Fižolove jedi so bržkone edine, ki jih ne le okušamo in uživamo, ampak se tudi slišijo,« je zapisal prof. dr. Bogataj, Dragov Ivan pa je dodal: »Spoštovani, danes ga lahko brez zamere spuščate, kolikor vas je volja.«

Deli s prijatelji